POLETJE V ŠKORNJU

V sredo, 29. junija, sem se podala na samostojno pot na jug Italije. Poletje sem preživela v Falkensteiner Club Funimation Garden Calabria, kjer sem opravljala Erasmus+ praktično izobraževanje v velnes centru Aquapura spa.

Sodelavci (in tudi drugi zaposleni) so me sprejeli odprtih rok in mi že prvi dan predstavili celoten »garden«. Predstavili so mi tudi delovno mesto, razkazali delovne prostore, nato pa so me pridno začeli uvajati. Delo sem začela kot receptorka – beležila sem termine gostov, ki so hoteli preizkusiti naše storitve, jim pri sami izbiri pomagala, svetovala ter skrbela za red in čistočo v delovnih prostorih, savnah in v fitnesu.

Sprejemanje gostov in beleženje terminov mi je na začetku bil velik izziv, saj nisem znala govoriti italijanskega jezika, velika večina gostov pa je znala le italijansko. Na začetku še k sreči ni bilo prevelike zasedenosti in so mi lahko sodelavci pomagali, ko pa je prišel mesec avgust, ko je sezona na višku, sem se pa morala znajti. Tako sem s pozornim poslušanjem, raznimi prevajalniki, kretnjami in individualnim učenjem počasi ugotavljala, kaj pomeni katera beseda. Tako sem septembra že brez težav beležila termine, pomagala gostom ipd. Moja italijanščina je še daleč od popolne, vendar mi že to majhno znanje lahko odpre marsikatera vrata in mi da motivacijo za še nadaljnje učenje jezika.

To poletje sem se predvsem naučila samostojnosti in iznajdljivosti, prav tako sem videla, kako izgleda delo pod vodstvom, ki mu je mar za svoje zaposlene, saj so/smo v tem vrtu bili ena velika družina. #BeCoolBeNice

Mateja Ros

Jastog za 300 EUR ;)

Letos sem se na izmenjave tako kot prejšnje leto odločila za Grčijo, in sicer za severno Grčijo na polotoku Halkihiki v Sani Resortu.  

Delala sem v grški restavraciji Psaroyiannos. To je ena izmed najbolj obiskanih restavracij. Ni čisto tipična, tradicionalna taverna, kjer bi vam postregli gyros, ampak je bolj morsko obarvana. V njej sem preživela skoraj vsak dan med 15.30 in eno uro zjutraj. V Psaroyiannosu so imeli gostje na voljo samo kosila in večerje, zajtrkov nismo stregli. 

Vzdušje v restavraciji je bilo zelo razigrano. Poleg mene sta bili tam samo še dve punci, ostalo so bili sami fantje. Zelo mi je tudi ustrezalo to, da je bil tam mlad kolektiv. Na splošno so bili vsi zaposleni zelo odprti in prijazni ter so mi z veseljem predajali svoje znanje.

Poleg odličnih sodelavcev pa sem imela na voljo poskusiti skoraj vso hrano, ki so jo pripravili v kuhinji in stregli gostom, med drugim tudi jastoga (ki je stal okrog 300 €). Poleg živih jastogov, ki smo jih imeli v restavraciji v akvariju in so navduševali goste, smo imeli tudi vsak dan sveže ribe. 

S prijateljico so naju nastanili v neke vrste hišo, ki je bila sredi ničesar, blizu plaže. Namestitev je predstavljala svojevrstni izziv (v bližini ni bilo trgovine in drugih lokalov, hoditi sva morale ob robu prometne ceste, imeli sva majhno sobo z eno omaro, prati sva morale ročno).

Neža Pavlič

Restavracija Macaroni (Sani Resort*****)

Za Erasmus+ izmenjavo na VSGT Maribor sem se odločila že drugič. Pot me je spet ponesla v Grčijo, kjer sem preživela svoje poletje med 5. junijem in 18. avgustom. 

Letos sem praktično izobraževanje opravljala v Severni Grčiji, na polotoku Halkidiki v SANI Resortu. Opravljala sem delo v strežbi v italijanski restavraciji Macaroni. Restavracija je bila zelo lepo urejena in prijetna za delo. 

Ljudje so radi prihajali in vzdušje je bilo vedno pestro. Navezala sem nove stike, tako med sodelavci v strežbi kot tudi med tistimi v kuhinji. Hrana v restavraciji je bila odlična in vedno sem lahko kaj novega poskusila. Lahko rečem, da sem bila del dobre ekipe in moji delovni dnevi so kar hitro minevali, saj sem bila zelo zaposlena. Dela ni nikoli zmanjkalo. Na strani resorta, kjer sem delala (Sani Marina), restavracije niso stregle zajtrka, samo kosilo in večerjo, zato sem večinoma delala deljeno (torej sem oddelala kosilo, šla domov in se vrnila za čas večerje). Moj delovni dan se je večinoma zaključeval med polnočjo in prvo uro zjutraj. V času mojega praktičnega izobraževanja sem se naučila, kako bolje odreagirati pod pritiskom, boljše komunikacije z gosti ter navezovanja stikov. 

Kar me je zmotilo, je bila nastanitev. S prijateljico sva si delili tako majhno sobo, da sva se v njej komaj premikali. Do plaže sicer ni bilo daleč peš, vendar, če nisi imel avtomobila ali kakšnega drugega prevoznega sredstva, je to bilo tudi najdlje, kamor si prišel po normalni poti. Kadar smo želele iti jest v "mesto", je bilo potrebno hoditi preko mosta ob hitri cesti. In tudi v tem mestu ni bilo veliko stvari za početi ali videti. V nastanitvi tudi nismo imele pralnega stroja.

Na kakšen skupni prosti dan smo se z avtobusom odpravile v mesto Thessaloniki po nakupih in v raziskovanje. Drugače pa sem večino prostih dni malo več spala in poležavala na plaži.

Konec koncem sem vseeno vesela, da sem se odločila za izmenjavo, četudi ni bilo popolno. Tako kot pravijo: vsaka izkušnja nekaj šteje.

Ana Žugič, študentka GT

ŽIVLJENJSKA IZKUŠNJA!

Kot študent gostinstva in turizma sem vedno vedel, da bom za dobro opravljanje svojega poklica potreboval izkušnje iz tujine. Prišel sem na idejo, da se s pomočjo programa Erasmus + podam v Grčijo. Po opravljenih intervjujih so mi dodelili mesto v Sani Resortu na polotoku Halkidiki. Na to pot sem se podal sam ravno z razlogom, da doživim pristno Erasmus izkušnjo.

Sani Resort je 5-zvezdično letovišče, ki razpolaga s šestimi hoteli s petimi zvezdicami ter številnimi restavracijami, kavarnami in bari. Predstavlja se predvsem kot družinsko letovišče, tako da je bilo veliko družin, ki so tukaj dopustovale. Delal sem v Sani Marina v restavraciji Asian. Sani Marina je del letovišča, ki ima svojo privatno marino in je najbolj obiskana lokacija gostov vseh hotelov. Tu se nahaja večina restavracij, kavarn ter barov in manjših trgovin. Tukaj najdemo tudi tako imenovane zunanje goste, ki pridejo z avti ali pa z ladjami na večerjo. Ob večerih je torej Sani marina glavna destinacija vseh gostov resorta.

V restavraciji sem delal kot pomočnik natakarja. Moj delovni čas je bil od 16:00 do 01:00 ali pa od 15:00 do 00:00 (odvisno od dneva). Bil sem edini tujec v restavraciji, vendar so me hitro vzeli za »svojega« in res si ne bi mogel želeti boljše ekipe, kot sem jo bil deležen tukaj. 

Miha Šijanec

Zgrabite priložnost!

Na svojo nepozabno izkušnjo, ki bo za vedno ostala v mojem spominu, sem se podal z odprtimi misli. Že takoj, ko sem z letalom prispel v Grčijo, sem se zavedal, da je bila moja odločitev, ki sem jo sprejel na VSGT, pravilna, saj sem takoj pri vstopu v državo opazil, kako prelepo destinacijo sem izbral. Po krajšem ogledu mesta Thelssaloniki sem se odpravil v SANI RESORT, ki je znan kot eden najbolj luksuznih resortov v Grčiji ter Evropi. Moji prvi občutki so bili vznemirljivi, saj nisem vedel kaj pričakovati, saj je delati v tako velikem resortu lahko samo čast.

Moj sam prihod v Sani Resort je bil zelo dobrodošel. Najprej so nas študente toplo sprejeli, nam ponudili hladno vodo ter prigrizek, nato smo izpolnili vso potrebno dokumentacijo in se odpravili proti našim sobam, ki so bile pravkar prenovljene, tako da je bila naša namestitev še toliko bolj prisrčna. Zelo hitro sem tudi spoznal prijatelje iz vseh koncev sveta in se z njimi odpravil doživet nočno življenje ter prelepe peščene plaže. 

Moje delovno mesto je bilo pomočnik natakarja. Ko je prišel prvi dan dela, sem se na svoje delovno mesto odpravil z veliko pričakovanji. Moji sodelavci so me toplo sprejeli in mi razkazali mojo delovno mesto. Moram si priznati, da je to bilo eno izmed najboljših delovnih mest, ki sem jih kadar koli imel. Naučil sem se veliko o strežbi, grškem jeziku in kulturi. Moj delovnik je trajal od 4. ure popoldne do 11. ure zvečer, kar je pomenilo, da sem večino svojega dneva bil prost. Ta prosti čas sem preživel večinoma na plaži ali pa z novimi prijatelji. To poletje je bilo zame najkrajše poletje, ki sem ga doživel - 2 meseca in pol sta izgledala bolj kot 2 tedna. Zato bi vsakemu predlagal, da se Erasmus+ programa udeleži, saj nima nič za izgubiti. Spoznali boste veliko ljudi iz tujih držav, kar vam bo dalo boljši pogled na svet ter vam bo hkrati dalo inspiracijo za življenje. Torej, če ste v dvomih, ne čakajte, zgrabite priložnost, ker take priložnosti se ne ponavljajo. 

Jan Merc

Priložnost na pladnju!

Moja pot z Erasmus+ programom se je začela še pred prihodom v višjo šolo. Že pred koncem srednje šole sem se podal v pregled samega programa in tako tudi spoznal, kako ugoden je. Veliko informacij sem dobil tudi od kolegov, ki so že bili na Erasmus+ mobilnosti. Končne in najbolj pomembne informacije pa sem pridobil na informativnem dnevu in od Erasmus+ koordinatorja na VSGT Maribor.

Sama organizacija ter Erasmus+ dokumentacija je bila preprosta in enostavna. Na letališču so me pričakali predstavniki Sani podjetja. Odpeljali so me v hotel, kjer sem bil nameščen tekom 3-mesečne prakse. Naslednji dan so me odpeljali do samega resorta (SANI RESORT) in mi ga razkazali. Pokazali so mi tudi, kje bom delal in me predstavili mojim sodelavcem. 

Moja delovno mesto je bilo v kuhinji. Na začetku sem delal na zajtrkih, nato pa v glavni kuhinji, kjer sem pomagal pri pripravi kosil. Presenečen sem bil, da so upoštevali mojo željo delati jedi pred gostom (»show cookingu«). 

Vsako željo, ki sem jo pokazal po dodatnem znanju, so izpolnili po njihovi najboljši moči in le to sem tudi izkoriščal, kolikor sem lahko.

Nikoli v življenju še nisem imel takšne priložnosti, kjer bi se naučil toliko veliko stvari v tako kratkem času in spoznal toliko nove kulture in prijateljev. Zato predlagam vsem, ki še razmišljate o tem, ali bi šli ali ne ... Nehajte razmišljati in pojdite - boljše priložnosti, kot je ta, boste res težko dobili, ta pa vam je prinesena na pladnju!

Anže Lakatoš

Trije najboljši študentski meseci v mojem življenju!

Celotna pot se je začela pred nekaj meseci, ko smo imeli predstavitev študentov, ki so bili na praksi v tujini preko projekta Erasmus. Kot srednješolec sem že bil na Erasmus programu v Španiji in je celotno potovanje trajalo približno 20 dni, vendar sem bil takrat še premlad, da bi razumel, kaj Erasmus pravzaprav pomeni in kakšne izzive prinaša s seboj.

Vendar je bilo to leto zame eno najbolj zanimivih v življenju, saj sem prvič odšel študirat v tujino (Slovenijo). Na začetku sem imel težave z jezikom, moram priznati, da jih imam še vedno, vendar jih postopoma in vse bolj zanesljivo poskušam premagovati in končno napredovati v govorjenju in pisanju slovenskega jezika.

Spomnim se, da je bilo zimsko jutro, ko sem prišel na VSGT Maribor in smo bili obveščeni, da bomo imeli predstavitve študentov, ki so bili na Erasmusu. Predstavitve so potekale v angleščini, razumel sem jih v celoti in se spraševal, ali naj se prijavim tudi na program Erasmus in odidem kot študent iz druge države. Po nekajdnevnem raziskovanju, kaj je Erasmus in nenehnem komuniciranju z drugimi študenti, kako so preživeli tiste mesece, ko so bili na Erasmusu, sem se odločil sprejeti izziv in se prijaviti.

8. junija, dva dni pred začetkom moje Erasmus avanture, sem se pripravil in odšel na pot. Ko sem prispel v Zadar na Hrvaško na avtobusno postajo, lahko rečem, da sem bil izgubljen in nisem vedel, kaj se dogaja. Potem sem se odločil poklicati svojega pooblaščenca (direktorja Falkensteiner Premium Campinga), ki mi je predlagal, da počakam, kjer sem, saj je bil že na poti k meni. Odpeljal me je v hotel, namestil sem se, razkazal mi je vse hotele, ki so del Falkensteinerja, razložil mi je vse, kar sem moral vedeti in kako sem po enem dnevu začel delati v "Falkensteiner Premium Camping - Zadar"

Spomini, ki sem jih tam pridobil, bodo za vedno ostali v meni kot eni izmed najlepših spominov. Nikoli ne bom pozabil svojih kolegov, ki so mi pomagali in me naučili nekaj novega v njihovi kuhinji ali tako imenovani "dalmac kuhinji".

Vsak dan je bil poln nekakšnih dogodkov, ki so bili včasih dobri, včasih slabi. Slabi pa so se večinoma zgodili med večerjo, ko smo bili v veliki gneči in je prišlo do nesporazuma z naročili, ki smo jih morali narediti. Vendar so se slabi dogodki vedno dobro končali in bili napolnjeni z razumevanjem. Moja glavna kuharica je bila zelo prijazna oseba in kot glavna kuharica me je uspela naučiti novih veščin in novih jedi, ki si jih bom za vedno zapomnil.

Ob prostih dnevih sem se lahko povezal z drugimi kolegi, ki so delali v istem hotelu, in sklenil prijateljstvo, ki bo trajalo večno. V hotelu in zunaj njega, ko smo šli v mesto, smo poskušali čim bolj učinkovito izkoristiti čas in spoznati Hrvaško kulturo in tamkajšnje ljudi.

Zabave, ki smo jih imeli v prostem času, so bile večinoma na plaži, ki je bila tik ob našem hotelu. Vsi smo znali kolegialno sesti, zaigrati na kitaro, jaz in še dva kolega, ki sta znala zaigrati in skupaj uživati v noči ob zvokih kitare in čudovitem čistem morju, ki je bilo nekaj metrov stran od nas. Te noči mi bodo za vedno ostale v spominu.

David Nadjov

NEPOZABNA IZKUŠNJA v2! IKOS DASSIA, KRF, GRČIJA

Sem Nina Milošič, študentka na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Obožujem potovanja in rada nabiram nove izkušnje, zato sem se ponovno odločila za praktično izobraževanje v tujini. Tokrat sem odpotovala na otok Krf in 1. 7. 2022 pričela z delom v luksuznem hotelu Ikos Dassia. Delala sem v dveh restavracijah. Zajtrke in kosila v samopostrežni restavraciji z mediteransko hrano Sea Flavors, večere pa sem preživljala v restavraciji Anaya, ki je ponujala bogato izbiro azijske hrane, obenem pa je bila najbolj zasedena restavracija v hotelu.  

Moj delavnik je torej potekal od 8. do 14. ure ter od 19. do 22. ure. Prosta sem bila torej vmes čez dan, kar mi je zelo odgovarjalo, saj sem imela čas za obisk plaže. Delala sem kot pomočnica natakarice, torej moje delo je obsegalo strežbo hrane in pijače, pripravljanje restavracije, serviranje vin. Sea Flavors je samopostrežna restavracija, zato sem večino časa pripravljala in pospravljale mize, vse je potekalo zelo hitro, saj smo v roku dveh ur lahko sprejeli tudi po 400 gostov. Anaya pa je a la carte restavracija, zato sem se tukaj lahko bolje posvetila gostom, jim servirala vina, svetovala pri izbiri. Delo je bilo zelo razgibano in zanimivo; ker sem delala v dveh restavracijah, sem posledično spoznala zelo veliko različnih ljudi in sklenila veliko prijateljstev. 

To je bilo moje drugo poletje v Grčiji, vendar sem se vseeno naučila veliko novega, sedaj znam že kar nekaj grških besed, svojo angleščino sem prav tako zelo izboljšala. Krf je majhen in dostopen otok, tako da sem ga lahko raziskala praktično celega, družabno življenje je tukaj zelo pestro, turistov je ogromno, imela sem priložnost spoznati ljudi iz celega sveta in skleniti lepa prijateljstva. Ta izkušnja me je definitivno še bolj obogatila. Ni mi žal, da sem se ponovno udeležila Erasmus+ izmenjave, zame je bila to najboljša izkušnja mojih študentskih let. 

Za na konec pa bi se še rada zahvalila gospodu Mitju Petelinu za vso pomoč in podporo ter Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem za to izjemno priložnost. Praktično izobraževanje v tujini res priporočam vsem, saj stopiti iz svoje cone udobja se definitivno splača. 

Nina Milošič

"Repeat and conquer", Sani Resort, Greece

My name is Martin and this summer 2022, I decided to go again on an Erasmus+ internship in Sani Resort, Greece. 

This year, I changed my position from assistant waiter to the bartender, since last year I wanted to become a bartender.  

It has been fun and challenging, but throughout the summer, I have learned the basics and improved my skills as a bartender. In my working days, I have been learning how to turn around in every bar in the Hotel, I have been making cocktails in front of the guests and serving them, helping other workers, having good energy at work and attended at weddings in a wonderful spot, serving the champagne. 

So, my suggestion to anyone, who is trying to discover what he is capable of and what performance can he offer to a facility such as Sani Resort, would recommend going and applying to an Erasmus+, because it is not only the skills that you learn during your working hours, but it is also becoming more and more aware of how everything works in the hotels, how to treat any guest from any country around the world, and so on. You will improve your language 100% and even learn some new ones.

You will also meet many new people, make strong friendships, which will last and enjoy the beautiful Greek sea and amazing traditional food.  

It is such a great experience going into the unknown and discovering how it is outside the Slovenian borders. 

Martin Tome

Trije nepozabni meseci!

Po treh nepozabnih mesecih je prišel čas, da svojo izkušnjo dam še na papir. Moja prva Erasmus+ izkušnja se je odvijala v hotelu Ikos Oceania v Grčiji, blizu mesta Nea Moudania. Nikoli ne bom pozabila te nervoze, pričakovanj in priprav na 3 mesece, 1.200 kilometrov stran od doma. Ta izmenjava je izpolnila vsa moja pričakovanja v več kot pozitivnem smislu in mi dala še mnogo več. Prakso sem opravljala na plaži hotela v Beach clubu, katerega del je tudi restavracija. Moj delovnik je bil od torka do sobote, od 9:30 – 18:00 s 30-minutno pavzo. Nedelje in ponedeljke sem imela prosto. Strežba na plaži je obsegala strežbo pijače od 10h – 18h in strežbo hrane od 11h - 17h. Moje delo zjutraj (do 10h) je bilo predvsem priprava postaj na plaži (čiščenje postaje, priprava hladilne torbe za vode) poliranje pribora in kozarcev, priprava stolov za mlajše otroke z otroškim priborom in krožnikom. 

Na začetku sem bila »runner« (postrežba pijače in hrane na plaži) in kasneje sem postala PDA (tako imenujejo dlančnik za sprejem naročil). Biti PDA je bil, če sem iskrena, na začetku kar velik izziv, zato ker se kar nisem mogla navaditi na ta njihov sistem in vsi telefoni so bili v grščini. Čeprav so enega prevedli v angleščino, sem po par tednih uporabljala že kar grškega. Ko sem bila PDA, sem v bistvu vseh 8 ur samo na plaži in gostom delila vodo ter sprejemala njihova naročila.

V službi sem večinoma uporabljala angleščino, tudi nekaj španščine in srbščine z nekaterimi gosti. Najvišja temperatura je bila 40 stopinj in delati pri taki temperaturi je bil kar izziv. Moram pa povedati, da sem bila del najboljše ekipe, ne bi si mogla želeti boljše managerke in boljših sodelavcev, ki so mi od prvega dneva stali ob strani in mi pomagali, ko sem kaj potrebovala. 

Velik del moje prakse pa so bili tudi ostali študentje in zaposleni, katere sem imela možnost spoznati. Največ prostega časa sem preživela s svojimi sosedi, ki so bili iz Španije, Portugalske, Švice in Kube, ter z ostalimi študentkami iz Slovaške in Francije. Z njimi smo ob prostih dnevih raziskovali Thessalonike in razne kotičke Halkidikija. Nedelje pa so bile rezervirane za pico in filmske večere. Smo pa kot družba tudi veliko časa predvsem večere preživeli z ostalimi, ki prav tako delajo v hotelu in smo šli skupaj na večerjo ali pa na kakšno pijačo. Najboljši del vsega Erasmusa so definitivno vsa nova poznanstva in spomini, ki smo jih ustvarili v teh treh čudovitih mesecih. Ne bi mogla biti bolj hvaležna in srečna za vse, kar sem v tem času doživela, in za vse ljudi, ki sem jih na tej poti spoznala. Trije meseci so minili neverjetno hitro in čeprav sem na začetku upala, da se ne bo preveč vleklo, bi zdaj dala vse, da bi šla nazaj in še ostala kak mesec ali dva. Na koncu sta bila zadnja dva dni najtežja, saj sem se morala posloviti od veliko ljudi, ki mi pomenijo ogromno. Ponosna sem nase, da sem si upala in šla vse do Grčije po nova znanja, nove spomine in nova poznanstva.

Blažka Berlič

Izjemno poletje, Ikos Dassia *****, Grčija

Za destinacijo opravljanja Erasmus+ prakse sem si tudi letos izbrala Grčijo, saj sem si želela svojo delovno poletje preživeti na morju ob vročih sončnih žarkih. Odločila sem se, da se ponovno preizkusim v vlogi "Childcare Assistant" v Kids Club-u v 5-zvezdičnem resort-u Ikos Dassia, ki se nahaja na otoku Krf.

Ob prihodu v Grčijo sem komaj čakala, da lahko s svojim delom začnem. Opravljala sem delo animatorke za otroke, kjer sem spoznala, da delo z otroci ni tako preprosto, kot sem si na začetku predstavljala, ampak kljub temu sem v svojem delu uživala in z veseljem hodila na delo. Letos sem imela priložnost delati tudi z manjšimi otroci in dojenčki. Z otroci smo izvajali razne zanimive in privlačne aktivnosti. Med njimi mi bo najbolj v spominu ostala vodna aktivnost "Crazy Couch". Z otroci smo vsakodnevno izdelovali razne umetnine, hodili na sprehode, se igrali z žogo, obiskali plažo, kjer smo izdelovali gradove iz mivke in še veliko drugega. Zraven dela sem veliko časa preživela na čudovitih plažah, spoznavala grško kulturo in okusno kulinariko.

Za zaključek bi še omenila, da je bila ta izkušnja nepozabna. V teh treh mesecih sem spoznala veliko dobrih prijateljev, s katerimi, sem prepričana, bom v prihodnosti ohranila stike. Menim, da sem od same prakse odnesla res ogromno izkušenj in novega znanja, ki mi bodo na moji življenjski poti zagotovo prav prišle.

Žana Nežmah 

Islandska saga

Islandija je dežela, kjer se srečujeta vulkanski ogenj in led tisočletnih ledenikov. Za turiste je postala posebej zanimiva po izbruhu vulkana Eyjafjallajökull leta 2010, ki je za nekaj časa ustavil tudi letalski promet nad Evropo. Po tem dogodku je Islandija beležila le nekaj več kot pol milijona letnih prihodov, do predkoronskih let pa je ta številka narasla že čez 2 milijona. Ključni magnet Islandije je narava, ki je tako prvinska, edinstvena in drugačna, da pritegne tudi mnoge filmske ustvarjalce, bila pa je tudi »učni poligon« astronavtom, ki so prvi pristali na luni.

V začetku julija smo s pomočjo programa Erasmus+ obiskali našo partnersko institucijo Framhaldsskólinn í Austur-Skaftafellssýslu (FAS) na čudoviti Islandiji. Namen našega obiska je bilo delovno srečanje, ki ga zaradi korone nismo mogli izvesti prejšnje leto. 

Naš projektni partner FAS se nahaja v mestu Höfn, ki je od glavnega mesta Reykjavik oddaljen približno 450 km. Slednje pomeni, da smo do partnerske institucije morale prevoziti skoraj 500 kilometrov slikovitega islandskega zlatega kroga. Tako smo na poti lahko opazovale manjše vulkanske vrhove, nenavadno pokrajino, poraščeno z lišaji in travniki, na katerih se pasejo islandski poniji, ovce in koze. Občudovale smo veliko slapov, med njimi tudi znana Seljalandsfoss in Skogafoss, pa svetovno znano plažo črnega peska Reynisfjara, izbruhe vročega gejzirja in ledeniško laguno Jökulsárlón, ki se nahaja na čelu ledenika Breiðamerkurjökull v južnem delu narodnega parka Vatnajökull.

Partnerska institucija FAS je izjemno dobro povezana s svojim lokalnim okoljem. Ponudba programov FAS tako delno temelji na potrebah skupnosti, npr. usposabljanje alpinističnih inštruktorjev in tečaji za pomorske inženirje. S strani FAS sta nas gostila predvsem Eyjólfur Guðmundsson, ravnatelj šole, ter Hulda Laxdal Hauksdóttir, pomočnica ravnatelja, vodja projektov ter vaditeljica joge in čuječnosti.

Posebno pozornost smo namenili izobraževanju na področju pohodništva in alpinizma, ki ga na FAS izvajajo od leta 2010. Mnogi študenti, ki so končali ta program, zdaj delajo kot vodniki po gorah/ledenikih, nekateri med njimi pa so ustanovili lastno lokalno podjetje in se specializirali za vodenje pustolovskih potovanj. Šola že vrsto let poudarja uveljavljanje izobraževanja odraslih na trgu dela, npr. prek sodelovanja s skupnostjo, podjetji in malimi in srednje velikimi podjetji, ki delujejo na področju avanturističnega ali naravnega turizma. Zaradi mnogoterih izkušenj, ki jih ima MIC VSGT na omenjenem področju, smo sklenili nadaljevati naše sodelovanju tudi znotraj omenjenih programov. 

Velik del območja okoli mesta Höfn predstavlja Hornafjörður, ki se nahaja znotraj nacionalnega parka Vatnajökulsþjóðgarður, enega največjih nacionalnih parkov v Evropi. Vatnajökulsþjóðgarður obsega približno 12.000 kvadratnih kilometrov, kar je približno 12 % celotne površine Islandije. Glavna gospodarska panoga v mestu je ribištvo (predvsem škampi), predelava rib in turizem, ki je zadnja leta v porastu.

Gostitelji so nas seznanili s primeri dobrih praks, kjer lokalni gostinci v svojo ponudbo učinkovito vključujejo filozofijo kratkih dobaviteljskih verig, ki temeljijo na sezonskih živilih. Islandska tradicionalna kulinarika je namreč zelo odvisna od lokalnih živil, ki so odraz okolja in iznajdljivosti prebivalstva. Nujno je zato potrebno okusiti vsaj 6 jedi, ki jih domačini izpostavljajo kot izjemne.

Islandski škampi

Izjemno okusne glavonožce sicer domačini imenujejo kar jastog, vendar so po videzu in okusu bolj podobni jadranskim škampom. Turisti jih zelo radi naročajo v obliki goste kremne juhe ali pa pečene na žaru s prilogo iz zelenjave in krompirja. Seveda je potrebno okusiti tudi druge morske sadeže in islandske ribe, med katerimi zagotovo izstopa polenovka.

Hakárl

Je meso morskega psa, ki ga odlikuje nenavaden okus po zorjenem siru in amonijaku. Meso sivega morskega psa za to, da postane užitno, namreč kar nekaj časa fermentirajo. Domačini ga nato najraje uživajo pozimi kot majhen prigrizek s kozarcem domačega destilata brennivin. Prigrizek, ki vam bo zagotovo orosil oko, je Anthony Bourdain sicer označil kot najbolj strašljivo in neokusno jed, ki jo je imel priložnost okusiti.

Islandska jagnjetina

Sodi zagotovo med najbolj pogosto uživano vrsto mesa na Islandiji. Reja drobnice je logična posledica prostranih travnikov in kakovostne paše, ki omogoča humano in prosto rejo. Črede živali so majhne, njihov habitat pa pravljično dopolnjuje izjemna narava. Tradicija vzgoje ovac je na Islandiji dolga že dobro tisočletje. Kakovost mesa drobnice pa je zagotovljena z zaščito. Meso jagnjetine največkrat ponudijo pečeno v pečici s preprosto zelenjavno prilogo. Poleti pa jo nadomesti peka na žaru, saj Islandci ljubijo piknike in pripravo hrane na prostem. V skladu z zeleno filozofijo se skrbno uporabijo tudi notranji organi živali. Posebna poslastica pa je pečena ovčja glava.

Bomboni z lakrico

Okus po sladkem korenu (lakrici) je nekaj, kar močno označuje islandsko tradicijo izdelave čokolade in bonbonov. Skandinavska obsedenost s to črno delikateso je namreč zelo prisotna tudi v tej otočni državi. Inventivnost islandskih kreatorjev sladkih okusov nima mej. Lakrico tako najdemo v gumijastih bonbonih, pralinah, tablicah čokolade, kosmičih pa tudi v sladoledih in jogurtih.

Od kitov do ptičev

Zaradi izoliranosti Islandije in naravnih pogojev, ki ne omogočajo tradicionalnega kmetovanja, je islandska prehrana polna nenavadnih živil. Med drugim je na Islandiji (omejeno) še vedno dovoljen kitolov (brazdasti kit) ter lov na posamezne vrste divjih ptičev (mormoni). Meso omenjenih živali za podaljšanje obstojnosti pogosto prekadijo. Zaradi pestre populacije številnih vrst ptic se je razvil tudi svojevrsten lov na ptičja jajca, ki jih posamezniki v alpinistični opremi nabirajo na klifih obal.

Vulkanski lava kruh

Geotermalna energija predstavlja pomembno dodano vrednost vulkanskega otoka. Termalni izviri vode so se tako skozi čas uporabljali tudi za pripravo hrane. Peka rženega kruha v sipinah, obdanih z izviri vroče vode, tako predstavlja zanimivo tradicijo, ki se kot turistična privlačnost izvaja še danes. Enostavno testo zamesijo iz ržene moke, karamele, sode bikarbone in sirotke. Nato pa testo vsujejo v neprodušno kovinsko posodo, ki jo zakopajo v vroči pesek. Po 24 urah “peke” je kruh pripravljen za postrežbo. Islandci z njim tradicionalno postrežejo maslo ali pa zaseko iz ovčje maščobe.

 Šport in velnes po islandsko

Islandci v svetu športa veljajo za dobre športnike (verjetno zaradi vikinških genov, op.av.), kar smo opazili na vsakem koraku. V vsakem kraju so bazeni in nogometna igrišča, pokrite dvorane. Tako kot mi hodimo na Pohorje ali bližnje hribe, imajo tudi oni blizu glavnega mesta Reykjavik svojo goro Mt. Esja, kjer srečujemo ogromno gorskih tekačev (beri: ko te prehitevajo). Tudi v samem glavnem mestu smo med našimi pohajkovanji srečevale lokalne tekače, celo tekača z majico ljubljanskega maratona. Islandija ponuja cel spekter možnosti za zunanje športne aktivnosti od trekinga po ledenikih do jahanja islandskih konj, vožnje s kajaki med ledenimi gorami po ledeniških lagunah, obiska notranjosti vulkana, poletov s padali, vožnje z motornimi sanmi, skratka poskrbljeno je za vse kategorije ljudi – za tiste, ki si želijo le preprost sprehod do slapa, in tiste, ki želijo naval adrenalina. Islandija res ponuja 3-A turizem: adrenalisko, aktivno, avanturistično. Za zahtevnejše ture, trekinge in dejavnosti se seveda priporoča strokovno vodenje, ki se ponuja praktično na vsakem koraku, in, kar še veliko pove o Islandcih in gibanju, je to, da imajo bazen v vsaki vasi na otoku.

Torej, če greste na Islandijo po športne aktivnosti, zagotovo ne boste razočarani, ampak po športu se prileže tudi dobra regeneracija, ki jo Islandci tudi sami veliko koristijo in to je namakanje v toplih geotermalnih bazenih, kjer je v vodi prijetnih 40 stopinj, medtem ko zunanje temperature ne presegajo 10–12 stopinj. Najbolj znano turistično kopališče je Blue lagoon, ki se ponaša s posebno barvo vode; tukaj imaš občutek, kot da plavaš v mleku. Ker je to kopališče blizu letališča, je zelo zanimivo za turiste, preden se vkrcajo na letalo in je zelo zasedeno, zato potrebujete rezervacijo. Ponujajo različne pakete – za doplačilo osnovni ceni dobite še razne storitve od privat tuša do nege telesa. V Reykjaviku pa ne smete izpustiti obiska Sky lagoon, kjer je voda dosti bolj bistra in je kopališče manj oblegano. Po pogovoru s Hulda Laxdal, predavateljico iz partnerske šole FAS iz Höfna, smo dobili vpogled v njihovo dojemanje pojma velnes, ki je dobro počutje, uživanje v naravi in veliko gibanja

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

Andreja Alič, Tanja Angleitner Sagadin, Tatjana Klakočar, Jerneja Lešnik, Mojca Polak

Življenje je prekratko...

V prihodnosti si zelo želim potovati, zato sem sprejela odločitev, da praktično izobraževanje v študijskem letu 2021/22 opravim v tujini preko Erazmus+ programa. Moja prva izbira je bila Islandija in druga Španija a od podjetij, ki sem jih kontaktirala nisem dobila dobrih odgovorov.  Tako sem se  15.6 v zgodnjih jutranjih urah  s sošolko Patricijo odpravila  proti Zadru, ki je tako postal moj “dom” za naslednja dva meseca. 

Prakso sem opravljala v pet zvezdičnem hotelu Iadera, ki se nahaja na polotoku Punta Skala. V hotelu so bili delavci iz celega sveta, iz Rusije, Italije, Nemčije, Slovenije… Moje delovno mesto je bilo na Spa recepciji. Njihov spa velja za enega največjih in najboljših spajev na Hrvaškem. Spa v hotelu je zelo velik in je razdeljen na dva dela in sicer beli in črni del in na začetku sem se večkrat skoraj izgubila. Prvih nekaj tednov je bilo najtežjih saj sem prvič delala na recepciji poleg tega pa sem spoznala veliko novih ljudi, in si morala na hitro  zapomniti veliko novih podatkov, da bi delo potekalo karseda gladko. Na začetku sem skrbela zato, da je recepcija vedno izgledala urejeno in da so imeli gostje vedno na voljo svežo vodo in sveže brisače. Kasneje pa sem začela tudi rezevirati masaže in ostale tretmaje in kmalu sem bila že samostojna pri delu. Najbolj me je bilo strah zaradi jezika saj pred tem nisem govorila hrvaško, toda moji strahovi so bili odveč saj sem imela super sodelavce, ki so mi pri tem pomagali. Moji sodelavki pa sta bili tudi maserki Tina in Lea iz Tajske. Bilo ju je prav zanimivo in smešno opazovati, ko sta se učili hrvaščino. Ko sem bila prosta, sem s Patricijo večkrat odšla v center mesta, kjer sva na stojnicah kupovali spominke, si privoščili pečeno koruzo in občudovali čudovite sončne zahode. Ker je bilo ves čas lepo vreme sem veliko časa preživela tudi na plaži. 

Čeprav Zadar ni bila moja prva izbira sem vesela, da sem se odločila preživeti poletje v Dalmaciji. Celotna izkušnja mi je bila zelo všeč saj sem se naučila veliko novega tako na strokovnem kot na osebnem področju. Postala sem bolj samozavestna in ugotovila, da je življenje prekratko, da ne bi izkoristila takšnih priložnosti. Eramus+ bi priporočala vsem, saj se boste vrnili domov z veliko več znanja o svojem poklicu, življenju in najpomembnejše spoznali boste sebe.

Tajda Kosem