Od 17. do 20. junija se je skupina predavateljev z vodstvom VSGT Maribor odpravila na strokovno ….v okviru programa Erasmus +.
Namen našega potovanja na Hrvaško je bil krepitev vezi med dvema strokovnima partnerjema na področju izobraževanja v turizmu ter vzpostavitev možnosti za nova sodelovanja na programskem izpopolnjevanju ter izmenjavi strokovnih izkušenj s Fakulteto za menedžment v turizmu in gostinstvu Opatija, v prihodnje. Ob tem pa prav tako proučevanje turistične ponudbe v primerjalnem okolju individualističnega, robinzonskega in sodobnega, bolj množičnega razvoja turizma, zato smo se podali še na otoka Susak in Lošinj.
Otok Susak
Ob našem prihodu na morje, smo najprej obiskali Rijeko in si ogledali zanimivo ter bogato založeno ribjo tržnico oziroma mestno tržnico na sploh in izmenjali nekaj besed z domačini. Dogajanje na tržnem prostoru je bilo pestro in vonj po morju in njegovih sadežih je bil avtohtoni indikator bogastva tovrstne dnevno sveže ponudbe.
Tržnica v Rijeki
Po spoznavanju Rijeških zanimivosti smo se odpravili v Opatijo, kjer smo obiskali Fakulteto za menedžment v turizmu in gostinstvu (Fakulteta za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija). Njena zgodovina sega v leto 1960. Fakulteta izvaja dodiplomski in podiplomski študij ter programe vseživljenjskega izobraževanja oziroma učenja na področju gostinstva in turizma.
Skupna fotografija pred Fakulteto za menedžment v turizmu in gostinstvu, Opatija
Obisk je bil namenjen mreženju, izmenjavi izkušenj ter iskanju možnosti sodelovanja v prihodnje. Naši gostitelji so bili novoizvoljena dekanica prof. dr. sc. Sandra Janković, ki s svojim dekanovanjem začne jeseni, sedanja dekanica prof. dr. sc. Dora Smolčić Jurdana ter dr. sc. Slobodan Ivanović.
Vodstvo nam je predstavilo fakulteto in njihove ključne vsebine ter metode dela. Po predstavitvi VSGT Maribor je sledila izmenjava izkušenj na področju izobraževanja v turizmu, izzivov s katerimi se panoga trenutno srečuje in iskanju možnih rešitev za kakovostno izvajanje izobraževanja v prid gospodarstvu tudi v prihodnje, v novi »korona« realnosti. Opatijska fakulteta je trenutno v fazi zaključevanja investicije v širitev kapacitet, ki smo si jih tudi ogledali. Prav tako so nam bili predstavljeni načrti za prihodnost, ki zajemajo še dodatna investicijska vlaganja s ciljem omogočanja ustreznega učnega okolja za študente in partnerje iz gospodarstva, ki sodelujejo predvsem pri programih vseživljenjskega učenja. Pri tem smo zaznali bistveno razliko med sodelovanjem okolja pri nas in v Opatiji oziroma na Hrvaškem, saj so kolegi izpostavili, da imajo veliko podporo gospodarstva, ki prispeva veliko potrebnih sestavin za izvajanje praktičnega dela izobraževanja oziroma omogoča njihovo dobavo za potrebe izobraževalnega procesa. Prav tako gospodarstvo prispeva večino študentov, ki jih tja napotijo delodajalci s ciljem izboljšanja znanja in pridobitve potrebnih spretnosti. Glede na specifiko hrvaškega turizma, ki je pretežno sezonsko naravnan, je tudi izobraževalni proces organiziran tako, da poteka v času, ko ni turistične sezone in to v smislu vsakodnevnega učnega procesa. Tovrstna praksa v Sloveniji ni mogoča, saj je pri nas intenzivnost turističnega obiska bolje razporejena na celotno leto, čeprav je višek še vedno jasen v poletnih mesecih.
Srečanje predstavnikov obeh izobraževalnih institucij in iskanje novih priložnosti
Tako VSGT Maribor kot opatijska Fakulteta za menedžment v turizmu in gostinstvu dajeta velik poudarek mednarodnemu povezovanju in sodelovanju tako študentov kot strokovnih delavcev s pomočjo programa Erasmus+. Na našem srečanju je med drugim tekla beseda tudi o možnostih bodočega sodelovanja s pomočjo tovrstnih programov pri izmenjavi predavateljev oziroma profesorjev in študentov.
Logo opatijske Fakultete za menedžment v turizmu
Naše strokovno druženje smo zaključili s kulinaričnim spoznavanjem edinstvenih lokalnih okusov, ki jih je pripravil njihov strokovni tim. Omenjena fakulteta je le nekaj dni po našem obisku prejela tudi certifikat kakovosti Svetovne turistične organizacije TedQual (UNWTO) za kar jim iskreno čestitamo.
Gastronomsko spoznavanje edinstvenih lokalnih okusov
Pozno popoldan smo nadaljevali pot na otok Susak, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Susak je otok brez avtomobilov in v Kvarnerskem zalivu ena redkih destinacij, ki se jih množični turizem še ni dotaknil. Hkrati gre za izjemno zanimivo in v številnih pogledih edinstveno destinacijo, ki jo izberejo predvsem turisti, ki si želijo alternativo masovnemu turizmu in nekoliko bolj robinzonski oddih.
Po drugi strani predstavlja otok Susak za turistično stroko številne izzive za proučevanje aktualnih vsebin in trendov v turizmu. Tudi strokovni sodelavci VSGT Maribor smo se lahko prepričali, da gre za dokaj izolirano destinacijo, ki združuje elemente ekološkega, butičnega in zaradi specifične naravne in kulturne dediščine tudi kulturnega turizma.
Jadrnica, ki smo jo opazovali na poti na Susak
Zaradi svojega nastanka in videza je Susak prav poseben naravni fenomen. Prekrit je s peskom, ki so ga na apnenčaste plošče nanesli vetrovi. Edinstveni pa niso le plitki peščeni zalivi in s trstiko, ki ščiti terasasti teren pred erozijo, porasla notranjost: zaradi izolacije od drugih otokov so Suščani oziroma Sansigoti, kot se sami imenujejo, ohranili prav posebne običaje in celo svoj arhaični govor. Na otoku, ki ima eno samo vas, razdeljeno na Gornje in Donje selo, povezano s 150 stopnicami, lahko priimke prebivalcev preštejemo na prste ene roke. Glavno prevozno sredstvo so samokolnice. Prav tako ni nočnih lokalov, diskotek ali hotelov. So le manjši zasebni apartmaji, ki so umeščeni v obstoječe vaške hiše.
Pogled na otok Susak
Velika večina prebivalcev se je v času nacionalizacije izselila v Ameriko, tem, ki so ostali pa prinaša aktualni koncept turističnega razvoja kakovostno življenje, ki omogoča varovanje okolja in v skromnih okvirih tudi gospodarski razvoj.
Zgornji del otoka Suak
Nasprotje turistično manj znanega Suska, predstavlja otok Lošinj. Obiskali smo Mali Lošinj, ki je upravni center otoka in z nekaj več kot 8.000 prebivalci, največje naselje na otoku. Pod imenom »Malo Selo« se prvič omenja že leta 1388.
Pomol otoka Susak
Lošinj je znan kot otok vitalnosti Eden od pomembnejših segmentov turizma na otoku je zdravstveni turizem, ki je povezan tudi z začetkom turizma na Lošinju. Prvi turisti so zaradi ugodnega vpliva otoške bioklime na zdravljenje bolezni dihalnih poti, na Lošinj hodili že konec 19. stoletja. Leta 1892 sta bila Mali in Veli Lošinj tako proglašena za klimatski zdravilišči. Tudi trenutni razvojni načrti gredo v smeri razvoja well-being počitnic za telo in dušo. Lošinj ima namreč več kot 200 sončnih dni letno, na njem lahko najdemo več kot 230 zdravilnih rastlin, 1.018 rastlinskih vrst in več kot več 200 km sprehajalnih in kolesarskih poti.
Otok Unije
Ob naravnih danostih pa je to območje bogato tudi s kulturno dediščino, ki je osnova za razvoj programov antične kuhinje, naravne kozmetike, antičnih kulturnih poti in podobno. Najrazpoznavnejši lik kulturne dediščine Lošinja je vsekakor kip Apoksiomena. Antični bronasti kip atleta je visok 192 centimetrov. Leta 1997 ga je povsem slučajno, na globini 45 m v podmorju otočka Vele Orjule in otoka Lošinja, odkril belgijski potapljač in amaterski fotograf Rene Wauters. Kip predstavlja mladega športnika, njegovo ime pa izvira iz besede Apoxyomenos, grškega naziva za prikaz atleta ki je upodobljen po koncu tekmovanja v trenutku, ko odstranjuje olje, prah in pot s svojega telesa s pomočjo strgala. Med devetimi doslej znanimi variacijami Apoksiomena je lošinjski kip najbolj celovit in najbolje ohranjen. Seveda smo si ogledali tudi muzej v katerem je razstavljen, Muzej Apoksiomena, ki je edinstven primer oblikovanja in predstavitve zgodbe zgolj enega eksponata, ki mu je namenjena celotna muzejska stavba Muzej predstavlja prostor različnih dogodkov, vsebuje sodobno tehnologijo in izkustveno odkrivanje zgodovine ter nas skozi zanimivo ureditev in možne pogled na kip nazadnje privede do prostora, kjer ga lahko dejansko tudi opazujemo (seveda pod budnim očesom varnostnika).
Kip Apoksiomena se je vrnil na Lošinj po devetletnem svetovnem popotovanju. Pred tem so ga imeli med drugim v Arheološkem muzeju v Zagrebu, Etnografskem muzeju v Splitu, Mestnem muzeju Ljubljana, palači Riccardi v Firencah, muzeju Louvre v Parizu, v Britanskem muzeju v Londonu in Muzeju Paul Getty v Los Angelesu.
Jutranja kavica
Potreba ljudi po zdravem načinu življenja in dobrem počutju je iz dneva v dan večja, kar se odraža tudi v ponudbi različnih oblik velneških storitev, ki jih lahko v zadnjih letih vse pogosteje najdemo tudi v inovativni ponudbi tipičnih sonce-morje-plaža letovišč. V Malem Lošinju je tak primer sredozemski botanični vrt - Miomirisni otočki vrt - oblika alternativnega velnesa, ki temelji na omamnih vonjih otoškega rastlinja, ki naj bi vplivali na izboljšanje duševnega stanja in odpravljali težave človeškega vsakdana.
V otoškem dišečem vrtu vsako leto naštejejo več tisoč obiskovalcev. Da gre za destinacijo odlične sprostitve, smo se lahko že po nekaj korakih, ko so naše nosnice zajele tipične sredozemske vonjave, prepričali tudi sodelavci VSGT Maribor. V razgibanem parku se nahajajo številni skriti sprostitveni kotički, ki ponujajo celodnevne, poldnevne ali enourne ´dišeče programe´ s katerimi se aktivno vključujejo v celoletno lošinjsko prireditev, ki poteka pod imenom Dišave in okusi Lošinja in zajemajo dišeče delavnice, degustacije jedi z otoškimi pridelki in dišavnicami kot so olive, smokve, sivka, žajbelj, rožmarin ali šentjanževka, razstave domačih proizvodov za nego in sprostitev in demonstracije priprav eteričnih olj in drugih aromaterapevtskih proizvodov. Letošnja novost v ponudbi je ogled tipične otoške hiše iz preteklosti in njene notranjosti, ki se nahaja na robu vrta ob stiku vrta z mestom.
Naše odkrivanje sosednje Hrvaške bo pripomoglo k uspešnejšemu poznavanju specifik omenjenega območja in predstavitvi posebnosti, zanimivosti in dobrih praks ter pridobljenih izkušenj v pedagoškem procesu v prihodnje. Ob tem pa je ključno poudariti, da nam je s pomočjo programa Erasmus + uspelo spoznati vodstvo oziroma kolege iz Fakultete za menedžment v turizmu in gostinstvu Opatija, kar nam bo omogočilo aktivnejše sodelovanje oziroma vzpostavitev možnosti aktivnega sodelovanja med priznanima strokovnima institucijama Hrvaške in Slovenije.
Tako izgleda portir na otoku Susak, ki prevaža prtljago na zgornji del otoka Susak
Seveda si tovrstnih možnosti in izkušenj »v živo« želimo čim več tudi v prihodnje, čeprav nam trenutne (svetovne) zdravstvene razmere tega ne omogočajo kot nekoč, a vsi upamo na najboljše😊.
Avtorici: Andreja Alič in Brigita Pavlič
