V ponedeljek 17.8.2020 se je celotna zasedba restavracije Sedem odpravila na Erasmus+ mobilnost v Avstrijo (šlo je za štiri dnevno strokovno ekskurzijo z namenom spoznavanja gastronomije in posebnosti Avstrije).
Ob 9.00 smo se odpravili proti Dunaju, kjer nas je pričakovala Erasmus+
alumni Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Aleksandra Štruc,
ki že dve leti živi in dela na Dunaju. Zaradi njenega poznavanja mesta smo jo
prosili za pomoč pri organizaciji Erasmus+ mobilnosti na Dunaju.
Ko smo prispeli na Dunaj, nas je Aleksandra najprej peljala v pet zvezdični
Hotel Park Hyatt, ki se nahaja v zlati četrti v središču Dunaja, zraven najbolj
prepoznavnih dunajskih znamenitosti (katedrala svetega Štefana, palače Hofburg,
nakupovalne ulice Kärntner Straß, itn).
Hotel Park Hyatt se lahko pohvali s 143 sobami in 41 suitami. Elegantne
sobe in suite merijo od 35 do 170 m2. V hotelu imajo tudi kar nekaj restavracij
in kavarn. Privoščili smo si kosilo v njihovi zgodovinski restavraciji »The
Bank Brasserie«, kjer strežejo klasične jedi in sodobne pijače. Po kosilu nam
je vodja hotela po dogovoru razkazal hotel. Razložil nam je, da se ta hotel
nahaja v 100 let stari stavbi, kjer je bila prej Avstrijska banka. Peljal nas
je čez hotel in nam pokazal čudovito restavrirano leseno dvorano, ki je
namenjena raznim slavjem, tudi porokam. Pokazal nam je tudi dve sobi za goste,
eno manjšo in eno večjo, njihov velnes in 15 m2 velik notranji bazen. Šef
kuhinje (chef Istvan Törzsök) pa nas je popeljal na ogled kuhinje in
slaščičarne, ter nam razložil njihovo filozofijo in način dela.
Kasneje smo še nekaj časa pohajkovali po centru mesta in si ogledovali
razne zanimivosti ter primerjali gostinsko ponudbo raznih dunajskih kavarn s
ponudbo v Sloveniji. Ugotovili smo, da kavarne zraven klasične ponudbe nudijo
trendovske pijače, kot na primer več vrst naravnih sokov, limonade z različnimi
zelišči in raznimi dodatki. Bili smo tudi pozorni na klasično dunajsko kavarniško
postrežbo (na kavarniških pladnjih) in opazili smo, da se večina kavarn drži
tega načina postrežbe. Nato smo se odpravili proti našemu Hotelu Max Brown, ki
je bil nekaj minut oddaljen iz središča mesta. Aleksandra, ki je receptorka v
tem hotelu, nam je razkazala hotelsko restavracijo, skupne prostore v hotelu in
hotelsko teraso.
Naslednji dan smo se odpravili proti središču mesta Dunaj, kjer smo si že
na poti ogledovali razne zgodovinske zgradbe v katerih so sedaj urejeni muzeji,
knjižnice, državne ambasade… Sprehodili smo se tudi čez mestne parke. Pot nas
je pripeljala do gradu Belvedere, ki je kompleks dveh baročnih palač, ki sta
najprej pripadali princu Evgenu Savojskemu, kasneje pa ju je odkupila Marija
Terezija. V okolici palač se nahajajo številne okrasne fontane, baročne
skulpture in veličastna vrata iz kovanega železa. V bližnjem parku, kjer prirejajo kino na
prostem smo se na hitro osvežili in ob enem preverili še cene pijač na takšnih
pomembnih turističnih točkah. Kot zanimivost lahko navedemo, da je pri vhodu v
lokal, ki se je nahajal v parku, t.i. recepcija, od koder so nas pospremili do
dovolj velike mize za 8 ljudi. Lokal v parku je po naših ocenah imel okrog 150
miz za goste, kar na grobo pomeni okrog 600 sedišč.
Kot gostinci seveda nismo morali oditi iz mesta, ne da bi poskusili znamenit
Dunajski zrezek, ki je v originalu zrezek iz telečjega mesa, paniran in 3 krat
ocvrt v maščobi. Ustavili smo se v restavraciji ki zrezke na ta način
pripravlja že od leta 1905 in sicer v Figlmüllerju.
Še isti dan, ob 19.30 smo imeli rezervacijo za večerjo v sloviti
restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama, Steirereck. Ta restavracija je že vrsto generacij
družinsko vodena, trenutno je glavni kuhar Heinz Reitbauer, ki v kuhinji
ustvarja skupaj s še tridesetimi sodelavci v kuhinji in petnajstimi v
strežbi. Hrana temelji predvsem na
lokalnih sestavinah Štajerske regije.
Odločili smo se za 7 hodni meni z vinsko spremljavo. Ker lahko gost pri
vsakem hodu izbira med dvema jedema, so nam ponudili, da nam pripravijo 4
jedilnike s prvimi krožniki in 3 jedilnike z drugimi krožniki, ki so bili na
voljo. Tako smo v bistvu poskusili 14 različnih jedi in 14 različnih vin, ki so
dopolnjevala krožnike. Hrana in vino sta bila seveda več kot odlična, prav tako
tudi postrežba. Dobili smo kar nekaj idej za nove krožnike in kombinacije
okusov. Sodobno in elegantno opremljena restavracija, s strokovnim kadrom nas
je skratka popolnoma navdušila.
Voziček s 14 različnimi vrstami kruha, pozdrav iz kuhinje, voziček s 64 vrstami sira, postrežba 5 vrst sira (6 hod)
Naslednji dan, takoj po zajtrku smo se odpravili proti 4. največjemu mestu v
Avstriji, Salzburgu. Ko smo prispeli, nas je gospod iz Edelweiss Cooking School že pričakoval na
kulinarični delavnici, kjer smo spoznali dve tipični Salzburški oziroma
avstrijski sladici. Sami smo si nadeli kuharske predpasnike in po gospodovih
navodilih začeli pripravljati jabolčni štrudelj in salzburške žličnike. Ko smo
končali z delom smo imeli pojedino z golaževo juho in sladkimi dobrotami, ki
smo jih pripravili sami. Gospod nam je povedal, da v tem mestu eno porcijo
Salzburških žličnikov prodajo za 14 €, kar nam je dalo misliti, da morda v
Mariboru premalo cenimo naše tipične jedi.
Sledil je sprehod skozi center mesta, nato pa pot proti našemu hotelu Amedia art Salzburg. Ob 19. uri smo imeli rezervacijo v restavraciji Ikarus. Ta restavracija se ponaša s prav posebnim konceptom, saj so se odločili, da bodo vsak mesec gostili drugega chefa, ne glede na to iz katerega kontinenta prihaja ali kakšen stil priprave hrane uporablja, vse kar jim je pomembno je raznolikost ponudbe. Restavracija je odprta od leta 2003 in se lahko pohvali z dvema Michelinovima zvezdicama. Trenutni chef je Martin Klein. Za nas so pripravili 8 hodni meni, ki je izpolnil čisto vsa pričakovanja.
Pogrinjek Ikarus, BBQ nacefrana svinjska rebra, postrežba pozdrava iz kuhinje,
ekipa Restavracije na ogledu Red Bullovega hangarja.
Četrti dan naše ekskurzije je bil namenjen predvsem raziskovanju mesta in njegovih znamenitosti. Po zajtrku smo se odpravili v nekaj minut oddaljeno vasico, kjer leži izvor salzburškega bogastva, rudnik soli. Oblekli smo si dana zaščitna oblačila in se z vlakcem zapeljali v središče rudnika soli. Tam so nam predstavili njegovo zgodovino in nas popeljali po poteh rudarjev. Izvedeli smo, da se je izkopavanje soli tukaj začelo že v železni dobi in sicer v šestem stoletju pred našim štetjem, ko so tukajšnje bogastvo odkrili Kelti. Vmes se je na rudnik sicer pozabilo, potem pa so ga leta 1191 ponovno odkrili in začeli s ponovnim izkopavanjem. Z izkopavanjem so nadaljevali nadaljnjih 800 let, sol pa je bila tudi glavna dobrina, ki jim je prinesla veliko bogastvo, na kar še danes spominjajo velike baročne zgradbe, postavljene v tistem času. Ta rudnik soli je tudi najstarejši rudnik soli, ki je odprt za obiskovalce, saj omogoča ogled rudnika že dolgih 400 let. Posebna zanimivost je, da smo na poti po rudniku prečkali mejo z Nemčijo, saj del rudnika leži na nemškem ozemlju. Na koncu nas je pot vodila še v trgovinico, kjer prodajajo razne izdelke iz kamene soli. Tukaj smo res lahko videli, kako znajo naši sosedje dobro vnovčiti svoje znamenitosti, ter kako dobro znajo predstaviti zgodbo.
Pot smo nadaljevali proti centru mesta Salzburg in si ogledali kaj vse si
je lahko privoščilo mesto, ki je obogatelo s soljo. Zanimivo je, da ima mesto
kar 62 cerkva. Mi smo si ogledali le nekatera med njimi, sprehodili smo se tudi
do gradu, ki je eden lepše ohranjenih gradov v Avstriji. Povsod po mestu smo
lahko zasledili, kako na raznih stojnicah prodajajo svoje tradicionalne stvari,
od klobas s kajzerico do prest. Iz obeh strani smo si ogledali tudi Mozartovo
rojstno hišo, seveda pa nismo morali niti mimo znanih Mozartovih kroglic, saj smo
izvedeli, da so originalne samo tiste s srebrnim ovitkom in modrim napisom in
seveda smo morali preveriti, če so te res toliko boljše. In res so bile. Tudi
tukaj smo preverili gostilniško ponudbo in ugotovili, da mesto Salzburg lahko
ponudi klasičen pub s poudarkom na domačem točenem pivu Stiegl, do preproste
kavarne s teraso pri reki Salzach, do raznih bistrojev in različnih tipov
restavracij. Cene so primerne zelo obiskanemu turističnemu mestu v Avstriji.
Primerljive z Dunajem.
Ekipa Restavracije na poti v rudnik soli, rojstna hiša Wolfganga Amadeusa Mozarta, park
Zadnji dan naše pet dnevne ekskurzije smo se odpravili še na Avstrijsko vinsko cesto, torej zapeljali smo se čisto blizu Avstrijske meje s Slovenijo v restavracijo Jaglhof Sernau. Tam nas je pričakal naslednji Erasmus+ alumni Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Jurij Črnčec, ki je vodja strežbe v tej restavraciji. Chef, prav tako diplomant naše šole Tomaž Ferk, nam je pripravil čudovito kosilo pod »brajdami« z vinsko spremljavo. Opazovali smo lahko neverjeten razgled iz njihove terase, ki se vije na okoliške griče posejane z vinskimi trtami. Spet smo lahko videli, kako znajo naši sosedje izkoristiti takšne naravne danosti in iz njih ustvariti zgodbo, ki se prodaja. Jurij nam je razkazal tudi njihovo vinsko klet in nam pripravil vinsko degustacijo, ki jo je kuhinja obogatila z bogatim naborom sira. Opazili smo, da se Avstrijci osredotočajo na kompleksnejšo pripravo vin. Govorimo o raznih dolgotrajnih maceracijah z grozdnimi kožicami, o nekajmesečnih zorenjih v novih, večjih ali manjših, hrastovih sodih, na drožeh, itn. Vina, ki smo jih poskusili so bila kompleksna, bogata, s široko paleto arom, skratka odlično.
Pogled iz terase Restavracije Jaglhof
Miza pod brajdo, Jurij Črnčec in degustacija vin, Jelenov file (glavna jed)
Tako smo se počasi polni novih idej in navdihov vrnili v »Toti naš«
Maribor, kjer nas čaka še kar nekaj dela, da se bomo lahko kosali z našimi
sosedi, ki tako spretno prodajajo svoje zgodbe. Ne dvomim, da nam to ne bi
uspelo, so pa ravno takšne ekskurzije tisto kar nam daje novih moči, idej in
predvsem druge zorne kote, na katere se lahko sedaj osredotočimo. Erasmus+ mobilnost
nam je omogočila zelo poučno strokovno
ekskurzijo, ki nam je odprla pogled na marsikatero novo stvar, na katero se
bomo lahko sedaj lažje osredotočili.
Komaj čakamo, da bomo novo znanje prenesli na naše jedi in postrežbo v
Restavraciji Sedem, zato srčno vabljeni! 😉
