Ekipa R7 je s pomočjo Erasmus+ Alumni raziskovala gastronomijo Avstrije

V ponedeljek 17.8.2020 se je celotna zasedba restavracije Sedem odpravila na Erasmus+ mobilnost v Avstrijo (šlo je za štiri dnevno strokovno ekskurzijo z namenom spoznavanja gastronomije in posebnosti Avstrije).

Ob 9.00 smo se odpravili proti Dunaju, kjer nas je pričakovala Erasmus+ alumni Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Aleksandra Štruc, ki že dve leti živi in dela na Dunaju. Zaradi njenega poznavanja mesta smo jo prosili za pomoč pri organizaciji Erasmus+ mobilnosti na Dunaju.

Ko smo prispeli na Dunaj, nas je Aleksandra najprej peljala v pet zvezdični Hotel Park Hyatt, ki se nahaja v zlati četrti v središču Dunaja, zraven najbolj prepoznavnih dunajskih znamenitosti (katedrala svetega Štefana, palače Hofburg, nakupovalne ulice Kärntner Straß, itn).

Hotel Park Hyatt se lahko pohvali s 143 sobami in 41 suitami. Elegantne sobe in suite merijo od 35 do 170 m2. V hotelu imajo tudi kar nekaj restavracij in kavarn. Privoščili smo si kosilo v njihovi zgodovinski restavraciji »The Bank Brasserie«, kjer strežejo klasične jedi in sodobne pijače. Po kosilu nam je vodja hotela po dogovoru razkazal hotel. Razložil nam je, da se ta hotel nahaja v 100 let stari stavbi, kjer je bila prej Avstrijska banka. Peljal nas je čez hotel in nam pokazal čudovito restavrirano leseno dvorano, ki je namenjena raznim slavjem, tudi porokam. Pokazal nam je tudi dve sobi za goste, eno manjšo in eno večjo, njihov velnes in 15 m2 velik notranji bazen. Šef kuhinje (chef Istvan Törzsök) pa nas je popeljal na ogled kuhinje in slaščičarne, ter nam razložil njihovo filozofijo in način dela.

Kasneje smo še nekaj časa pohajkovali po centru mesta in si ogledovali razne zanimivosti ter primerjali gostinsko ponudbo raznih dunajskih kavarn s ponudbo v Sloveniji. Ugotovili smo, da kavarne zraven klasične ponudbe nudijo trendovske pijače, kot na primer več vrst naravnih sokov, limonade z različnimi zelišči in raznimi dodatki. Bili smo tudi pozorni na klasično dunajsko kavarniško postrežbo (na kavarniških pladnjih) in opazili smo, da se večina kavarn drži tega načina postrežbe. Nato smo se odpravili proti našemu Hotelu Max Brown, ki je bil nekaj minut oddaljen iz središča mesta. Aleksandra, ki je receptorka v tem hotelu, nam je razkazala hotelsko restavracijo, skupne prostore v hotelu in hotelsko teraso.

Naslednji dan smo se odpravili proti središču mesta Dunaj, kjer smo si že na poti ogledovali razne zgodovinske zgradbe v katerih so sedaj urejeni muzeji, knjižnice, državne ambasade… Sprehodili smo se tudi čez mestne parke. Pot nas je pripeljala do gradu Belvedere, ki je kompleks dveh baročnih palač, ki sta najprej pripadali princu Evgenu Savojskemu, kasneje pa ju je odkupila Marija Terezija. V okolici palač se nahajajo številne okrasne fontane, baročne skulpture in veličastna vrata iz kovanega železa.  V bližnjem parku, kjer prirejajo kino na prostem smo se na hitro osvežili in ob enem preverili še cene pijač na takšnih pomembnih turističnih točkah. Kot zanimivost lahko navedemo, da je pri vhodu v lokal, ki se je nahajal v parku, t.i. recepcija, od koder so nas pospremili do dovolj velike mize za 8 ljudi. Lokal v parku je po naših ocenah imel okrog 150 miz za goste, kar na grobo pomeni okrog 600 sedišč.
Kot gostinci seveda nismo morali oditi iz mesta, ne da bi poskusili znamenit Dunajski zrezek, ki je v originalu zrezek iz telečjega mesa, paniran in 3 krat ocvrt v maščobi. Ustavili smo se v restavraciji ki zrezke na ta način pripravlja že od leta 1905 in sicer v Figlmüllerju.

Še isti dan, ob 19.30 smo imeli rezervacijo za večerjo v sloviti restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama, Steirereck.  Ta restavracija je že vrsto generacij družinsko vodena, trenutno je glavni kuhar Heinz Reitbauer, ki v kuhinji ustvarja skupaj s še tridesetimi sodelavci v kuhinji in petnajstimi v strežbi.  Hrana temelji predvsem na lokalnih sestavinah Štajerske regije.  Odločili smo se za 7 hodni meni z vinsko spremljavo. Ker lahko gost pri vsakem hodu izbira med dvema jedema, so nam ponudili, da nam pripravijo 4 jedilnike s prvimi krožniki in 3 jedilnike z drugimi krožniki, ki so bili na voljo. Tako smo v bistvu poskusili 14 različnih jedi in 14 različnih vin, ki so dopolnjevala krožnike. Hrana in vino sta bila seveda več kot odlična, prav tako tudi postrežba. Dobili smo kar nekaj idej za nove krožnike in kombinacije okusov. Sodobno in elegantno opremljena restavracija, s strokovnim kadrom nas je skratka popolnoma navdušila.

Voziček s 14 različnimi vrstami kruha, pozdrav iz kuhinje, voziček s 64 vrstami sira, postrežba 5 vrst sira (6 hod)

Naslednji dan, takoj po zajtrku smo se odpravili proti 4. največjemu mestu v Avstriji, Salzburgu. Ko smo prispeli, nas je gospod  iz Edelweiss Cooking School že pričakoval na kulinarični delavnici, kjer smo spoznali dve tipični Salzburški oziroma avstrijski sladici. Sami smo si nadeli kuharske predpasnike in po gospodovih navodilih začeli pripravljati jabolčni štrudelj in salzburške žličnike. Ko smo končali z delom smo imeli pojedino z golaževo juho in sladkimi dobrotami, ki smo jih pripravili sami. Gospod nam je povedal, da v tem mestu eno porcijo Salzburških žličnikov prodajo za 14 €, kar nam je dalo misliti, da morda v Mariboru premalo cenimo naše tipične jedi.

Sledil je sprehod skozi center mesta, nato pa pot proti našemu hotelu Amedia art Salzburg. Ob 19. uri smo imeli rezervacijo v restavraciji Ikarus. Ta restavracija se ponaša s prav posebnim konceptom, saj so se odločili, da bodo vsak mesec gostili drugega chefa, ne glede na to iz katerega kontinenta prihaja ali kakšen stil priprave hrane uporablja, vse kar jim je pomembno je raznolikost ponudbe. Restavracija je odprta od leta 2003 in se lahko pohvali z dvema Michelinovima zvezdicama. Trenutni chef je Martin Klein. Za nas so pripravili 8 hodni meni, ki je izpolnil čisto vsa pričakovanja.

Pogrinjek Ikarus, BBQ nacefrana svinjska rebra, postrežba pozdrava iz kuhinje, ekipa Restavracije na ogledu Red Bullovega hangarja.

Četrti  dan naše ekskurzije je bil namenjen predvsem raziskovanju mesta in njegovih znamenitosti.  Po zajtrku smo se odpravili v nekaj minut oddaljeno vasico, kjer leži izvor salzburškega bogastva, rudnik soli. Oblekli smo si dana zaščitna oblačila in se z vlakcem zapeljali v središče rudnika soli. Tam so nam predstavili njegovo zgodovino in nas popeljali po poteh rudarjev. Izvedeli smo,  da se je izkopavanje soli tukaj začelo že v železni dobi in sicer v šestem stoletju pred našim štetjem, ko so tukajšnje bogastvo odkrili Kelti. Vmes se je na rudnik sicer pozabilo, potem pa so ga leta 1191 ponovno odkrili in začeli s ponovnim izkopavanjem. Z izkopavanjem so nadaljevali nadaljnjih 800 let, sol pa je bila tudi glavna dobrina, ki jim je prinesla veliko bogastvo, na kar še danes spominjajo velike baročne zgradbe, postavljene v tistem času. Ta rudnik soli je tudi najstarejši rudnik soli, ki je odprt za obiskovalce, saj omogoča ogled rudnika že dolgih 400 let. Posebna zanimivost je, da smo na poti po rudniku prečkali mejo z Nemčijo, saj del rudnika leži na nemškem ozemlju. Na koncu nas je pot vodila še v trgovinico, kjer prodajajo razne izdelke iz kamene soli. Tukaj smo res lahko videli, kako znajo naši sosedje dobro vnovčiti svoje znamenitosti, ter kako dobro znajo predstaviti zgodbo.

Pot smo nadaljevali proti centru mesta Salzburg in si ogledali kaj vse si je lahko privoščilo mesto, ki je obogatelo s soljo. Zanimivo je, da ima mesto kar 62 cerkva. Mi smo si ogledali le nekatera med njimi, sprehodili smo se tudi do gradu, ki je eden lepše ohranjenih gradov v Avstriji. Povsod po mestu smo lahko zasledili, kako na raznih stojnicah prodajajo svoje tradicionalne stvari, od klobas s kajzerico do prest. Iz obeh strani smo si ogledali tudi Mozartovo rojstno hišo, seveda pa nismo morali niti mimo znanih Mozartovih kroglic, saj smo izvedeli, da so originalne samo tiste s srebrnim ovitkom in modrim napisom in seveda smo morali preveriti, če so te res toliko boljše. In res so bile. Tudi tukaj smo preverili gostilniško ponudbo in ugotovili, da mesto Salzburg lahko ponudi klasičen pub s poudarkom na domačem točenem pivu Stiegl, do preproste kavarne s teraso pri reki Salzach, do raznih bistrojev in različnih tipov restavracij. Cene so primerne zelo obiskanemu turističnemu mestu v Avstriji. Primerljive z Dunajem.

Ekipa Restavracije na poti v rudnik soli, rojstna hiša Wolfganga Amadeusa Mozarta, park

Zadnji dan naše pet dnevne ekskurzije smo se odpravili še na Avstrijsko vinsko cesto, torej zapeljali smo se čisto blizu Avstrijske meje s Slovenijo v restavracijo Jaglhof Sernau. Tam nas je pričakal naslednji Erasmus+ alumni Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Jurij Črnčec, ki je vodja strežbe v tej restavraciji. Chef, prav tako diplomant naše šole Tomaž Ferk, nam je pripravil čudovito kosilo pod »brajdami« z vinsko spremljavo. Opazovali smo lahko neverjeten razgled iz njihove terase, ki se vije na okoliške griče posejane z vinskimi trtami. Spet smo lahko videli, kako znajo naši sosedje izkoristiti takšne naravne danosti in iz njih ustvariti zgodbo, ki se prodaja. Jurij nam je razkazal tudi njihovo vinsko klet in nam pripravil vinsko degustacijo, ki jo je kuhinja obogatila z bogatim naborom sira. Opazili smo, da se Avstrijci osredotočajo na kompleksnejšo pripravo vin. Govorimo o raznih dolgotrajnih maceracijah z grozdnimi kožicami, o nekajmesečnih zorenjih v novih, večjih ali manjših, hrastovih sodih, na drožeh, itn. Vina, ki smo jih poskusili so bila kompleksna, bogata, s široko paleto arom, skratka odlično.

Pogled iz terase Restavracije Jaglhof

Miza pod brajdo, Jurij Črnčec in degustacija vin, Jelenov file (glavna jed)

Tako smo se počasi polni novih idej in navdihov vrnili v »Toti naš« Maribor, kjer nas čaka še kar nekaj dela, da se bomo lahko kosali z našimi sosedi, ki tako spretno prodajajo svoje zgodbe. Ne dvomim, da nam to ne bi uspelo, so pa ravno takšne ekskurzije tisto kar nam daje novih moči, idej in predvsem druge zorne kote, na katere se lahko sedaj osredotočimo. Erasmus+ mobilnost nam je omogočila zelo  poučno strokovno ekskurzijo, ki nam je odprla pogled na marsikatero novo stvar, na katero se bomo lahko sedaj lažje osredotočili.

Komaj čakamo, da bomo novo znanje prenesli na naše jedi in postrežbo v Restavraciji Sedem, zato srčno vabljeni! 😉