Erasmus+ izkušnja je pustila neizbrisen pečat

Preživeti tri mesece na praksi Erasmus+ v Zadru na Hrvaškem je bila obogatitvena in preoblikovalna izkušnja, ki jo bom za vedno cenil. Ta potovanje mi je omogočilo, da sem se potopil v novo kulturo, pridobil dragocene strokovne veščine in ustvaril trajne spomine.

Zadar, očarljivo obmorsko mesto ob Jadranskem morju, je služilo kot ozadje za mojo Erasmus+ avanturo. Bogata zgodovina mesta in slikoviti krajini sta nudili popoln okvir za osebno rast in raziskovanje. Ob sprehodih po starem delu mesta sem odkril rimske ruševine, srednjeveške cerkve ter svetovno znane instalacije Morski orgle in Pozdrav soncu ob obali. Te edinstvene značilnosti so vsak dan v Zadru naredile avanturo zase.

Glavni razlog za moje sodelovanje na tej Erasmus+ poti je bilo pridobivanje praktičnih delovnih izkušenj v mojem študijskem področju. Imel sem srečo, da sem si zagotovil prakso pri lokalnem podjetju ali organizaciji, ki se je ujemala z mojimi kariernimi ambicijami. V teh treh mesecih sem imel priložnost delati ob boku strokovnjakov, uporabiti znanje, ki sem ga pridobil v svojih študijih, in razviti ključne spretnosti, ki bodo nedvomno koristile moji prihodnji karieri. Večkulturno delovno okolje je dodalo dodatno raven učenja, saj sem bil izpostavljen različnim delovnim stilom in pristopom.

Bivanje v Zadru je ponudilo edinstveno priložnost za potopitev v hrvaško kulturo. Hitro sem se prilagodil lokalnim običajem, kulinariki in tradicijam. Ali gre za uživanje v okusnih morskih sadežih v restavraciji ob obali, obisk lokalnih festivalov ali učenje nekaj besed hrvaškega jezika, vsaka izkušnja mi je pomagala povezati se s prebivalci in njihovim načinom življenja.

Eden najpomembnejših vidikov moje izkušnje Erasmus+ je bila priložnost, da sem spoznal ljudi iz celega sveta. Sklenil sem prijateljstva s sošolci, sodelavci in domačini, ustvaril globalno mrežo, ki jo bom lahko izkoristil v prihodnosti. Vezi, ki so se oblikovale v teh treh mesecih v Zadru, so neprecenljive, in veselim se ohranjanja teh stikov v prihodnosti.

Poleg poklicnih in kulturnih vidikov je moja izkušnja Erasmus+ omogočila tudi pomembno osebno rast. Biti daleč od doma v tujini me je izzvalo, da postanem bolj samostojen, prilagodljiv in odprt za nove ideje. Pridobil sem globlje razumevanje sebe in sveta okoli sebe, kar bo nedvomno oblikovalo moje prihodnje prizadevanje.

Zaključno bi rekel, da je preživljanje treh mesecev na Erasmus+ praksi v Zadru, na Hrvaškem, bilo nepozabno potovanje, polno učenja, pustolovščin in osebnega razvoja. Vrnil sem se domov ne le z dragocenimi poklicnimi veščinami, temveč tudi z novo cenjenjem kulturne raznolikosti in občutkom globalnega državljanstva. Ta izkušnja je pustila neizbrisen pečat v mojem življenju, in hvaležen sem za priložnost, da sem bil del programa Erasmus+ v tako lepem in gostoljubnem mestu.

Filip Arsov

Gyros bejbe, Ikos Oceania*****

Sem Ines Krleža, študentka 1. letnika Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, smer gostinstvo. Za opravljanje obvezne prakse sem se letos odločila, da odpotujem v Grčijo, natančneje prvo nogo Halkidikija. Delala sem kot bartender v Ikos Oceania, v glavnem baru imenovan Indigo bar. Tja sem odšla z željo po novih izkušnjah, znanju in ustvarjanju nepozabnih spominov. 

Delo je bilo zelo razgibano; ob jutranjih izmenah sem pripravljala različne vrste kav (freddo espresso, grška kava, frappe, klasične espresso kave…) in ostalih pijač (sokovi, gazirane pijače, cocktaili,…) ter poskrbela, da je večerna izmena delala svoje delo brez problemov (rezanje sadja in zelenjave za cocktaile, čiščenje šanka, polnjenje hladilnikov, predpriprava cocktailov). Ob večernih izmenah je intenzivnost dela resnično narastla, pripravljala sem različne cocktaile, spoznala različne tehnike ter pridobila na hitrosti in iznajdljivosti. Čez čas sem bila usposobljena dovolj, da sem lahko delala tudi v drugih barih (Aqua bar – glavni bazen, Hellios bar – večerni bar za odrasle). Ker sem delala v all inclusive resortu sem se lahko o alkoholnih pijačah veliko naučila, spoznala nove stvari in bila »prisiljena« biti iznajdljiva in inovativna.

Seveda Erasmus+ izmenjava ni zajemala samo dela vendar tudi veliko druženja, spoznavanja novih ljudi, navezovanja stikov, ustvarjanja vez in prijateljstev ter sončenja, kopanja, dobre grške hrane in veliko neprespanih noči. Ustvarila sem trajna prijateljstva in spoznala sem čudovite ljudi, ki so zagotovo popestrili čas izmenjave. Kljub temu, da me je sprva bilo strah, se je moja odločitev obrestovala, saj sem pridobila na samozavesti, samostojnosti, spretnostih, poznavanju različnih kultur in izboljšavi jezikov.

Ines Krleža

Tenerife, kraja denarnice in dokumentov, vrhunski kolektiv in pomoč Alumni VSGT Maribor!

Pogum ni odsotnost strahu, temveč zmaga nad njim. Pogumen človek ni tisti, ki strahu ne čuti, ampak tisti, ki strah premaga. - Nelson Mandela

Sem Adriana Džambić, študentka 2. letnika Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, smer velnes. Že od nekdaj sem želela doživeti nekaj novega, drugačnega - želela sem stopiti iz svoje cone udobja. Kljub strahu pred neznanim sem izzvala samo sebe in se prijavila na Erasmus + program. Svoje poletje sem tako preživela 4000 km vstran od doma - na prečudovitem otoku Tenerife, kjer sem bila del najboljše animacijske ekipe v hotelu Gf Fañabe. 

Moje potovanje se je začelo 14.6., ko sem se na dunajskem letališču poslovila od svojih najbližjih in se s solznimi očmi odpravila v svoj “departure gate.” Da je bil pa sam začetek lažji, je bila na srečo ob meni sošolka Nika, ki je na otoku Tenerife prav tako ustvarjala svojo zgodbo, vendar v 5 minut oddaljenem hotelu. Na otoku sva pristali okrog 10. ure zjutraj in se skupaj odpeljali do svojih novih domov. Že isti dan sem spoznala celotno animacijsko ekipo, med katerimi je bila tudi Lana Štrman, nekdanja študentka naše šole. Lana me je z nasmeškom na obrazu pričakala v sobi, mi pomagala z vso dokumentacijo in podala še zadnje nasvete, preden se je vrnila nazaj v Slovenijo.

Vsak začetek nečesa novega je težek. Priti v drug, tako oddaljen od doma, kjer ne poznaš nikogar, je kar velik zalogaj. Da pa vse skupaj še malo začinimo, so naju z Niko sedmi dan bivanja na otoku okradli. Ostali sva brez telefonov, torb, Nika tudi brez denarnice z dokumenti. Ampak saj veste kako pravijo – slab začetek, dober konec.  Iz te situacije sva veliko odnesli, med drugim sva spoznali tudi to, da sva osebi, ki ne obupava, kadar težka situacija postane še težja.

Delo, ki sem ga na Tenerifu opravljala 3 mesece, mi je bilo resnično pisano na kožo. Naš urnik je bil porazdeljen čez celoten dan (zjutraj, popoldan, zvečer). Zjutraj smo z nasmeškom in pozitivno energijo pozdravljali goste ob bazenu, ter jih vabili na nadaljnje športne/zabavne aktivnosti. Kot animatorji smo čez dan z otroci igrali nogomet, med dvema ognjema, minigolf, bowling, lokostrelstvo, pripravljali razne igre v bazenu (waterpolo, watercarpet, waterbasket, watercastle, aquagym), z odraslimi pa smo se družili ob pikadu, biljardu, balinanju, shuffle board-u itd. Zjutraj in popoldan smo imeli za otroke odprt tudi mini club, kjer smo skupaj ustvarjali, se igrali, plesali itd. Vsak dan ob 16. uri pa je bil čas za Bingo, ki je bil namenjen vsem (tako otrokom, kot odraslim). 

Ob večerih smo za otroke pripravili mini disco, kjer smo v družbi Gofija (naše maskote) skupaj plesali. Po mini discu je sledil show v baru. Showe, kot so Mamma Mia, Grease, Lion King ter Micheal Jackson smo animatorji izvajali sami. Enkrat na teden smo pripravili tudi karaoke. 

Vsak teden smo imeli 2 prosta dneva ter en prost večer. V prostem času sem veliko časa preživela na plaži, raziskovala otok, gledala čudovite sončne zahode in se družila s svojimi sodelavci, ki so mi v tem času resnično prirastli k srcu. Vedno so me znali motivirat, pohvalit, nasmejat in res se je bilo težko posloviti od njih. Prav tako sem se zbližala tudi s sošolko Niko, zaradi katere je bila moja izkušnja še toliko boljša. 

V teh treh mesecih bivanja na Tenerifu sem se naučila ogromno. Ponosna sem, da sem kljub strahu premagala pot in s tem postala še bolj močna in vztrajna oseba. Izboljšala sem tudi komunikacijske veščine v angleškem in španskem jeziku. Moji dnevi so bili vedno zanimivi, polni smeha, veselja, včasih pa tudi solz. Celotno izkušnjo bi še enkrat z veseljem ponovila, pa čeprav sem domov odšla z eno torbo manj :P. 

Adriana Džambić 

Erasmus doživetja v Zadru so prijateljstva

 Erasmus študentski program je preoblikovalno doživetje, ki študentom omogoča, da se potopijo v drugo kulturo, pridobijo dragocene akademske uvide in razvijajo prijateljstva za vse življenje. Moje potovanje me je popeljalo v Hrvaško, državo, ki je znana po svojih čudovitih pokrajinah, bogati zgodovini in topli gostoljubnosti. Zadar me je privabil s svojo slikovito čarobnostjo in obljubo edinstvene pustolovščine. Moj čas kot natakar v Falkensteiner Premium Kampu v Zadru ni bil le o strežbi hrane in pijače; bil je to potovanje samopoznavanja, kulturnega obogatitve in osebne rasti.

Moj delovni prostor, Falkensteiner Premium Kamp v Zadru, je bil kot košček raja. Nahajal se je na obali Jadranskega morja in gostom ponujal kampiranje, kakršnega ne boste našli nikjer drugje. Od luksuznih mobilnih hišk do šotorov ob plaži je kamp nudi raznolikim gostom, ki iščejo tišino in pustolovščino. Moja vloga natakarja ni bila le v strežbi okusne hrvaške kuhinje in pijače, ampak tudi v ustvarjanju nepozabnih trenutkov za naše goste. Ozadje morja in vonj sredozemske kuhinje sta vsako izmeno napolnila z veseljem.

Morda najbolj dragocen del mojega Erasmus doživetja v Zadru so prijateljstva, ki sem jih skoval. Moji sodelavci, gostje in študentje iz celega sveta so postali moja razširjena družina. Skupaj smo raziskovali skrite bisere Zadra, pohajkovali v narodnih parkih in delili zgodbe pod zvezdnatim jadranskim nebom. Ti spomini so vklesani v mojem srcu, pričevanje o moči medkulturnih povezav.

Moje Erasmus doživetje na Hrvaškem, delo kot natakar v Falkensteiner Premium Kampu v Zadru, je bila preoblikovalna pot, polna kulturnega potapljanja, osebne rasti in nepozabnih spominov. Lepota Hrvaške in topla gostoljubnost njenih prebivalcev sta pustila neizbrisen pečat v mojem srcu. To pustolovščino ni bilo le o odkrivanju nove države; bilo je o odkrivanju nove različice sebe, oblikovane z izkušnjami, prijateljstvi in lekcijami iz tega izjemnega poglavja v mojem življenju. Hrvaška bo za vedno nosila posebno mesto v mojem srcu, naučene lekcije med mojim Erasmus doživetjem pa bom nosil s seboj na svoji življenjski poti.

David Najdov

I'm still standing!

Sem Svit Kumelj, študent prvega letnika VSGT MB in jaz sem šel na praktično izmenjavo v Grčijo in bom probal najti besede, da bodo pravilno opisale moje izkušnje v Grčiji. Delat sem šel v Sani Resort, ki je hotel/resort s 5 zvezdicami in kar se tiče standardov je na nivoju. Preden bom šel pisat vse kar sem videl in delal, bom opozoril, da delo v tem resortu ni lahko, ker od vas pričakujejo njihov standard vsak dan. Ampak, da vas ne strašim, izkušnje živeti v drugi državi in spoznavanje drugih ERASMUS študentov iz cele Evrope je dovolj, da si lahko rečete »Vredno je bilo!«

To kar sem jaz videl lahko opišem z eno besedo, avantura. In to ne kar ena, ampak življenjska izkušnja, ki jo ne bom nikoli pozabil. Moja avantura se je začela 25.6., ko sem pristal z avionom v Grčijo. Nato so me zaposleni Sani resorta pospremili z taksijem do mojega stanovanja v manjši vasici blizu resorta, Nea Potidea. Odvisno kam boste šli delati boste bili ali v Nea Potidea ali Nea Moudania. Ko sem prišel v stanovanje sem v trenutku spoznal moja sostanovalca Ondra in Mihal, ki prihajata iz Češke. To sta prva študenta iz druge države, ki sem imel čast spoznati.

Seveda, ko pridete delati vam dajo 1 teden časa, da se sprostite in klimatizirate na novo okolje. Če vas skrbi, da bo za vas to težko, bodite brez skrbi, ker je ta del Grčije, kamor sem šel podoben slovenski obali.

Po prespani noči, smo se zmenili s Mihalom in Ondratom, da gremo skupaj obiskati kaj ponuja Nea Potidea. Vasica sicer ni velika, ima nekaj restavracij in lokalov, ampak naj vas to ne ustavi, ker če si želite se lahko vam vsak dan nekaj novega zgodi. In sicer tretji dan v Grčiji sem spoznal dve novi študentki, Mira iz Švedske in Viktorin iz Francije. Hitro smo se spoznali in začeli družiti tisto noč. Nato v isti noči sem spoznal še dodatno 3 osebe, Aleks iz Francije, Aleks iz Belorusije in Davide iz Italije. Če vas skrbi da ne boste spoznali nove ljudi ali nove kolege na vaši izmenjavi vam lahko našteje študente, ki sem jih si vzel čas spoznati, Andreja iz Romunije, Sharona in Nataniel iz Malte, Gonzalo in Sara iz Portugalske, Patrik in Adreas iz Slovaške, Marketa iz Češke, Maria in Bruna iz Španije. Vse kar potrebujete narediti je stopiti ven in spoznat ljudi, hitro boste koga našli s katerim se boste družili.

Seveda, sem ste prišli delati in ne uživati. Ampak brez uživanja na izmenjavi bo vaš čas zapravljen in boste domov prišli brez kakršnih zanimivih in dragocenih spominov.

Delo kakor sem rekel je na določenem standardu pri katerem morate biti odgovorni in pozorni. Kot študent na delovnem mestu predstavljate vašo šolo, samega sebe in Sani resort. Bodite iskreni in prijazni do zaposlenih in vam bodo pomagali, kakor koli lahko. HR zaposleni vam bodo pomagali pri vsaki zadevi, ki potrebujete.

Delo v tem resortu/hotelu ima hierarhijo nadrejenosti. To pomeni, da ste vi tam kot študent in ne kot šef, zato spoštujte vaše nadrejene, ker se vam bo zelo poznalo glede dela. Samo delo, čeprav težje na kakršno sem jaz navajen, je popolnoma zmogljivo saj ste tam samo za 2 meseca in če boste bili pozorni in se vrgli v delo boste tudi kaj novega spoznali v področju v katerem ste delali.

Moj čas v Grčiji mi je vzel besede s katerimi bi vam lahko opisal kaj sem vse videl in začutil. Jaz osebno imam rad mir, počitek in tišino. Tukaj tega nisem imel in mi ni žal. Takrat ko sem bil najbolj zmatran in najbolj utrujen nisem imel 5 minut časa za počitek preden me je nekdo poklical za druženje. Je pesem, ki me spominja na vse skupaj kar sem videl, da si boste lažje predstavljali to izmenjavo in to je od Elton Johna, I'm still standing.

Priporočam ERASMUS ne zaradi prijateljev ali dela ali potovanj. Ampak zaradi svojega dojemanja, da sem postal boljši, zrel in odrasel.

NEPRIČAKOVANI TRIJE MESECI V GF Gran Costa Adeje

Moja pot na magični otrok v Atlantskem oceanu – Tenerife se je začela 14. junija 2022 ob 4. uri zjutraj, ko sem sedla na letalo in se poslovila od domačih. Pot ni bila tako zahtevna, saj sem potovala skupaj s sošolko Adriano. Na otok sva prispeli okoli 10. ure zjutraj, prvi vtisi so bili super. Nato sva se odpravili s taxijem do obeh hotelov. Stanovala in delala sem v hotelu s petimi zvezdicami,  GF Gran Costa Adeje. Vsaka je ''spoznala'' svoj hotel, se na hitro namestila v sobo in nato sva šli na skupno kosilo, kjer se nama je pojavilo ogromno vprašanj, strahu, solz, dvomov in žalosti. A po – tem prvem dramatičnem izpadu je vse šlo navzgor. Dejstvo, da sva imeli eno drugo, pa čeprav nisva delali v enakem hotelu je olajšalo situacijo. Nato sem počasi spoznala svoje sodelavce, šefico, cimre, hotel, delo in seveda tudi otok.  

Po enem tednu, ko so stvari končno potekale tako kot sva si želeli se nama je pripetila manjša nezgoda. Z dvema sodelavkama sva šli na naravne bazene Los Gigantes in med tem ko smo se kopale, so naju okradli. Vzeli so nama stvari, telefone, dokumente – celoten nahrbtnik. Situacija se nama je zdela sprva nemogoča ampak sva s pomočjo najinih sodelavcev hitro uredile vse potrebne stvari. Imeli sva kar grob ampak poučen začetek. 

Seveda so trije meseci prakse preplavljeni tudi z lepimi spomini. Delala sem v animaciji, moje delo je bilo pestro in raznoliko. V hotelu sem bila v najvišji poletni sezoni, zelo hitro sem se vključila v ekipo in sodelavci so bili zelo veseli moje pomoči. Delala sem 5 dni na teden, čez dan smo imeli športne in socialne aktivnosti ob bazenu, na hotelskih igriščih in mini clubu. Zvečer pa smo imeli različne šove, pri katerih smo poskrbeli, da je potekalo vse v najlepšem redu. 

Največ sem pomagala v mini clubu, saj smo imeli okoli 30 otrok dnevno. Imeli smo različne tematske dneve, s sodelavci smo si zamislili razne igre, izdelke in zabavne popestritve za otroke. Veliko svojega časa pa sem preživela tudi drugod – pomagala sem pri izvajanju raznih socialnih iger (ping pong, jenga, košarka, nogomet, tenis, balinčkanje, biljard, pikado, crazy game, košarka v vodi, bingo, vodni bingo,…), športnih aktivnosti (razgibavanje, aquagym, aquazumba, joga, pilates, vodna kolesa, joga na vodi, aquajumping,..) šovih in minidiscu za najmlajše. S celotno ekipo smo v času mojega bivanja pripravili tudi 3 zabave za goste (Holy Foam Party, rojstni dan makote hotela – Gofi in Funky Flow party). 

V prostih dnevih sem raziskala otok, uživala na plaži, opazovala zahode, družila s sodelavci in še mnogo drugih stvari. Nenormalno sem hvaležna za sodelavce, ki sem jih imela. Zelo dobro smo se povezali, sprejeli so me – bila sem ena od njih. V njihovo zahvalo sem se tu počutila tako domače – zame so bili kot druga družina. Tudi jezik ni bil ovira. Z veseljem se bom vrnila in kar težko mi bo oditi nazaj v realni svet. 

Vsekakor vsakomur priporočam, da se preizkusi v novih situacijah z Erasmus+ programom. Zame je bila to nerealna in imenitna izkušnja. Kljub temu, da se mi je zdelo na momente zelo zahtevno, bi z največjim veseljem ponovila. Pridobila sem ogromno novih spominov in izkušenj. Spoznala sem nov svet in posledično tudi sebe v novem okolju. Ogromno sem pridobila na osebni rasti in samostojnosti. Najpomembnejše spoznanje moje izmenjave, ki se ga na žalost ne zavedamo vedno: ceni vsak moment in uživaj v njem, čas teče prehitro.

Nika Pungeršek

Tri mesečni Gyros praznik in grška kava

 

Sem Ana Marija Šavli, študentka 1. letnika Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor in to poletje sem preživela v Grčiji, natančneje v majhnem kraju Nea Moudania. Tam sem opravila drugi del praktičnega izobraževanja pod programom Erasmus+, kateri je v meni vzbudil še toliko večjo željo po potovanju in spoznavanju nove kulture. Več o moji izkušnji najdete na mojem blogu: https://trimesecnigyrospraznikingrskakava.blogspot.com/2023/09/tri-mesecni-gyros-praznik-in-grska-kava.html

Grška kavica in odličen kolektiv

Sem Maša Plešivčnik, študentka 1. letnika gostinstva in turizma na VSGT Maribor. Za obvezno prakso, ki jo potrebujemo za opravljanje letnika, sem se odločila, da bom med poletjem odpotovala na Erasmus+ prakso v tujini, in sicer V Sani resortu***** v Grčiji. Za to destinacijo sem se odločila, ker so mi destinacija in delavni pogiji izgledali odlično.

Sani resort je sestavljen iz petih hotelov, vendar jaz sem delala v Sani marini, ki velja za srce samega resorta. Moja izmenjava je trajala 3 mesece. Moje delavno mesto je bilo v Marina creperie - Mohito bar, ki je znan po najboljsih palačinkah in živahnem večernem vzdušju.

Moje delo je zajemalo delo pomočnika natakarja, ter barmana. Naučila sem se njihovega načina dela, nekaj osnovnih grških besed, ki sem jih uporabljala tekom dela, ter seveda proces priprave različnih grških kav. Kolektiv je bil super, s sodelavci smo se hitro ujeli in se tudi težko poslovili.

V prostem času sem se odpravila na plažo, obiskala različne destinacije v okolici, ter preiskusila tudi nočno življenje. 

Maša Plešivčnik