Trije najboljši študentski meseci v mojem življenju!

Celotna pot se je začela pred nekaj meseci, ko smo imeli predstavitev študentov, ki so bili na praksi v tujini preko projekta Erasmus. Kot srednješolec sem že bil na Erasmus programu v Španiji in je celotno potovanje trajalo približno 20 dni, vendar sem bil takrat še premlad, da bi razumel, kaj Erasmus pravzaprav pomeni in kakšne izzive prinaša s seboj.

Vendar je bilo to leto zame eno najbolj zanimivih v življenju, saj sem prvič odšel študirat v tujino (Slovenijo). Na začetku sem imel težave z jezikom, moram priznati, da jih imam še vedno, vendar jih postopoma in vse bolj zanesljivo poskušam premagovati in končno napredovati v govorjenju in pisanju slovenskega jezika.

Spomnim se, da je bilo zimsko jutro, ko sem prišel na VSGT Maribor in smo bili obveščeni, da bomo imeli predstavitve študentov, ki so bili na Erasmusu. Predstavitve so potekale v angleščini, razumel sem jih v celoti in se spraševal, ali naj se prijavim tudi na program Erasmus in odidem kot študent iz druge države. Po nekajdnevnem raziskovanju, kaj je Erasmus in nenehnem komuniciranju z drugimi študenti, kako so preživeli tiste mesece, ko so bili na Erasmusu, sem se odločil sprejeti izziv in se prijaviti.

8. junija, dva dni pred začetkom moje Erasmus avanture, sem se pripravil in odšel na pot. Ko sem prispel v Zadar na Hrvaško na avtobusno postajo, lahko rečem, da sem bil izgubljen in nisem vedel, kaj se dogaja. Potem sem se odločil poklicati svojega pooblaščenca (direktorja Falkensteiner Premium Campinga), ki mi je predlagal, da počakam, kjer sem, saj je bil že na poti k meni. Odpeljal me je v hotel, namestil sem se, razkazal mi je vse hotele, ki so del Falkensteinerja, razložil mi je vse, kar sem moral vedeti in kako sem po enem dnevu začel delati v "Falkensteiner Premium Camping - Zadar"

Spomini, ki sem jih tam pridobil, bodo za vedno ostali v meni kot eni izmed najlepših spominov. Nikoli ne bom pozabil svojih kolegov, ki so mi pomagali in me naučili nekaj novega v njihovi kuhinji ali tako imenovani "dalmac kuhinji".

Vsak dan je bil poln nekakšnih dogodkov, ki so bili včasih dobri, včasih slabi. Slabi pa so se večinoma zgodili med večerjo, ko smo bili v veliki gneči in je prišlo do nesporazuma z naročili, ki smo jih morali narediti. Vendar so se slabi dogodki vedno dobro končali in bili napolnjeni z razumevanjem. Moja glavna kuharica je bila zelo prijazna oseba in kot glavna kuharica me je uspela naučiti novih veščin in novih jedi, ki si jih bom za vedno zapomnil.

Ob prostih dnevih sem se lahko povezal z drugimi kolegi, ki so delali v istem hotelu, in sklenil prijateljstvo, ki bo trajalo večno. V hotelu in zunaj njega, ko smo šli v mesto, smo poskušali čim bolj učinkovito izkoristiti čas in spoznati Hrvaško kulturo in tamkajšnje ljudi.

Zabave, ki smo jih imeli v prostem času, so bile večinoma na plaži, ki je bila tik ob našem hotelu. Vsi smo znali kolegialno sesti, zaigrati na kitaro, jaz in še dva kolega, ki sta znala zaigrati in skupaj uživati v noči ob zvokih kitare in čudovitem čistem morju, ki je bilo nekaj metrov stran od nas. Te noči mi bodo za vedno ostale v spominu.

David Nadjov