Monday 26 September 2022

Restavracija Macaroni (Sani Resort*****)

Za Erasmus+ izmenjavo na VSGT Maribor sem se odločila že drugič. Pot me je spet ponesla v Grčijo, kjer sem preživela svoje poletje med 5. junijem in 18. avgustom. 

Letos sem praktično izobraževanje opravljala v Severni Grčiji, na polotoku Halkidiki v SANI Resortu. Opravljala sem delo v strežbi v italijanski restavraciji Macaroni. Restavracija je bila zelo lepo urejena in prijetna za delo. 


Ljudje so radi prihajali in vzdušje je bilo vedno pestro. Navezala sem nove stike, tako med sodelavci v strežbi kot tudi med tistimi v kuhinji. Hrana v restavraciji je bila odlična in vedno sem lahko kaj novega poskusila. Lahko rečem, da sem bila del dobre ekipe in moji delovni dnevi so kar hitro minevali, saj sem bila zelo zaposlena. Dela ni nikoli zmanjkalo. Na strani resorta, kjer sem delala (Sani Marina), restavracije niso stregle zajtrka, samo kosilo in večerjo, zato sem večinoma delala deljeno (torej sem oddelala kosilo, šla domov in se vrnila za čas večerje). Moj delovni dan se je večinoma zaključeval med polnočjo in prvo uro zjutraj. V času mojega praktičnega izobraževanja sem se naučila, kako bolje odreagirati pod pritiskom, boljše komunikacije z gosti ter navezovanja stikov. 

Kar me je zmotilo, je bila nastanitev. S prijateljico sva si delili tako majhno sobo, da sva se v njej komaj premikali. Do plaže sicer ni bilo daleč peš, vendar, če nisi imel avtomobila ali kakšnega drugega prevoznega sredstva, je to bilo tudi najdlje, kamor si prišel po normalni poti. Kadar smo želele iti jest v "mesto", je bilo potrebno hoditi preko mosta ob hitri cesti. In tudi v tem mestu ni bilo veliko stvari za početi ali videti. V nastanitvi tudi nismo imele pralnega stroja.

Na kakšen skupni prosti dan smo se z avtobusom odpravile v mesto Thessaloniki po nakupih in v raziskovanje. Drugače pa sem večino prostih dni malo več spala in poležavala na plaži.

Konec koncem sem vseeno vesela, da sem se odločila za izmenjavo, četudi ni bilo popolno. Tako kot pravijo: vsaka izkušnja nekaj šteje.

Ana Žugič, študentka GT


No comments:

Post a Comment