Monday 22 August 2022

Islandska saga

Islandija je dežela, kjer se srečujeta vulkanski ogenj in led tisočletnih ledenikov. Za turiste je postala posebej zanimiva po izbruhu vulkana Eyjafjallajökull leta 2010, ki je za nekaj časa ustavil tudi letalski promet nad Evropo. Po tem dogodku je Islandija beležila le nekaj več kot pol milijona letnih prihodov, do predkoronskih let pa je ta številka narasla že čez 2 milijona. Ključni magnet Islandije je narava, ki je tako prvinska, edinstvena in drugačna, da pritegne tudi mnoge filmske ustvarjalce, bila pa je tudi »učni poligon« astronavtom, ki so prvi pristali na luni.

V začetku julija smo s pomočjo programa Erasmus+ obiskali našo partnersko institucijo Framhaldsskólinn í Austur-Skaftafellssýslu (FAS) na čudoviti Islandiji. Namen našega obiska je bilo delovno srečanje, ki ga zaradi korone nismo mogli izvesti prejšnje leto. 

Naš projektni partner FAS se nahaja v mestu Höfn, ki je od glavnega mesta Reykjavik oddaljen približno 450 km. Slednje pomeni, da smo do partnerske institucije morale prevoziti skoraj 500 kilometrov slikovitega islandskega zlatega kroga. Tako smo na poti lahko opazovale manjše vulkanske vrhove, nenavadno pokrajino, poraščeno z lišaji in travniki, na katerih se pasejo islandski poniji, ovce in koze. Občudovale smo veliko slapov, med njimi tudi znana Seljalandsfoss in Skogafoss, pa svetovno znano plažo črnega peska Reynisfjara, izbruhe vročega gejzirja in ledeniško laguno Jökulsárlón, ki se nahaja na čelu ledenika Breiðamerkurjökull v južnem delu narodnega parka Vatnajökull.

Partnerska institucija FAS je izjemno dobro povezana s svojim lokalnim okoljem. Ponudba programov FAS tako delno temelji na potrebah skupnosti, npr. usposabljanje alpinističnih inštruktorjev in tečaji za pomorske inženirje. S strani FAS sta nas gostila predvsem Eyjólfur Guðmundsson, ravnatelj šole, ter Hulda Laxdal Hauksdóttir, pomočnica ravnatelja, vodja projektov ter vaditeljica joge in čuječnosti.

Posebno pozornost smo namenili izobraževanju na področju pohodništva in alpinizma, ki ga na FAS izvajajo od leta 2010. Mnogi študenti, ki so končali ta program, zdaj delajo kot vodniki po gorah/ledenikih, nekateri med njimi pa so ustanovili lastno lokalno podjetje in se specializirali za vodenje pustolovskih potovanj. Šola že vrsto let poudarja uveljavljanje izobraževanja odraslih na trgu dela, npr. prek sodelovanja s skupnostjo, podjetji in malimi in srednje velikimi podjetji, ki delujejo na področju avanturističnega ali naravnega turizma. Zaradi mnogoterih izkušenj, ki jih ima MIC VSGT na omenjenem področju, smo sklenili nadaljevati naše sodelovanju tudi znotraj omenjenih programov. 

Velik del območja okoli mesta Höfn predstavlja Hornafjörður, ki se nahaja znotraj nacionalnega parka Vatnajökulsþjóðgarður, enega največjih nacionalnih parkov v Evropi. Vatnajökulsþjóðgarður obsega približno 12.000 kvadratnih kilometrov, kar je približno 12 % celotne površine Islandije. Glavna gospodarska panoga v mestu je ribištvo (predvsem škampi), predelava rib in turizem, ki je zadnja leta v porastu.


Gostitelji so nas seznanili s primeri dobrih praks, kjer lokalni gostinci v svojo ponudbo učinkovito vključujejo filozofijo kratkih dobaviteljskih verig, ki temeljijo na sezonskih živilih. Islandska tradicionalna kulinarika je namreč zelo odvisna od lokalnih živil, ki so odraz okolja in iznajdljivosti prebivalstva. Nujno je zato potrebno okusiti vsaj 6 jedi, ki jih domačini izpostavljajo kot izjemne.

Islandski škampi

Izjemno okusne glavonožce sicer domačini imenujejo kar jastog, vendar so po videzu in okusu bolj podobni jadranskim škampom. Turisti jih zelo radi naročajo v obliki goste kremne juhe ali pa pečene na žaru s prilogo iz zelenjave in krompirja. Seveda je potrebno okusiti tudi druge morske sadeže in islandske ribe, med katerimi zagotovo izstopa polenovka.

Hakárl

Je meso morskega psa, ki ga odlikuje nenavaden okus po zorjenem siru in amonijaku. Meso sivega morskega psa za to, da postane užitno, namreč kar nekaj časa fermentirajo. Domačini ga nato najraje uživajo pozimi kot majhen prigrizek s kozarcem domačega destilata brennivin. Prigrizek, ki vam bo zagotovo orosil oko, je Anthony Bourdain sicer označil kot najbolj strašljivo in neokusno jed, ki jo je imel priložnost okusiti.

Islandska jagnjetina

Sodi zagotovo med najbolj pogosto uživano vrsto mesa na Islandiji. Reja drobnice je logična posledica prostranih travnikov in kakovostne paše, ki omogoča humano in prosto rejo. Črede živali so majhne, njihov habitat pa pravljično dopolnjuje izjemna narava. Tradicija vzgoje ovac je na Islandiji dolga že dobro tisočletje. Kakovost mesa drobnice pa je zagotovljena z zaščito. Meso jagnjetine največkrat ponudijo pečeno v pečici s preprosto zelenjavno prilogo. Poleti pa jo nadomesti peka na žaru, saj Islandci ljubijo piknike in pripravo hrane na prostem. V skladu z zeleno filozofijo se skrbno uporabijo tudi notranji organi živali. Posebna poslastica pa je pečena ovčja glava.

Bomboni z lakrico

Okus po sladkem korenu (lakrici) je nekaj, kar močno označuje islandsko tradicijo izdelave čokolade in bonbonov. Skandinavska obsedenost s to črno delikateso je namreč zelo prisotna tudi v tej otočni državi. Inventivnost islandskih kreatorjev sladkih okusov nima mej. Lakrico tako najdemo v gumijastih bonbonih, pralinah, tablicah čokolade, kosmičih pa tudi v sladoledih in jogurtih.

Od kitov do ptičev

Zaradi izoliranosti Islandije in naravnih pogojev, ki ne omogočajo tradicionalnega kmetovanja, je islandska prehrana polna nenavadnih živil. Med drugim je na Islandiji (omejeno) še vedno dovoljen kitolov (brazdasti kit) ter lov na posamezne vrste divjih ptičev (mormoni). Meso omenjenih živali za podaljšanje obstojnosti pogosto prekadijo. Zaradi pestre populacije številnih vrst ptic se je razvil tudi svojevrsten lov na ptičja jajca, ki jih posamezniki v alpinistični opremi nabirajo na klifih obal.

Vulkanski lava kruh

Geotermalna energija predstavlja pomembno dodano vrednost vulkanskega otoka. Termalni izviri vode so se tako skozi čas uporabljali tudi za pripravo hrane. Peka rženega kruha v sipinah, obdanih z izviri vroče vode, tako predstavlja zanimivo tradicijo, ki se kot turistična privlačnost izvaja še danes. Enostavno testo zamesijo iz ržene moke, karamele, sode bikarbone in sirotke. Nato pa testo vsujejo v neprodušno kovinsko posodo, ki jo zakopajo v vroči pesek. Po 24 urah “peke” je kruh pripravljen za postrežbo. Islandci z njim tradicionalno postrežejo maslo ali pa zaseko iz ovčje maščobe.

 Šport in velnes po islandsko

Islandci v svetu športa veljajo za dobre športnike (verjetno zaradi vikinških genov, op.av.), kar smo opazili na vsakem koraku. V vsakem kraju so bazeni in nogometna igrišča, pokrite dvorane. Tako kot mi hodimo na Pohorje ali bližnje hribe, imajo tudi oni blizu glavnega mesta Reykjavik svojo goro Mt. Esja, kjer srečujemo ogromno gorskih tekačev (beri: ko te prehitevajo). Tudi v samem glavnem mestu smo med našimi pohajkovanji srečevale lokalne tekače, celo tekača z majico ljubljanskega maratona. Islandija ponuja cel spekter možnosti za zunanje športne aktivnosti od trekinga po ledenikih do jahanja islandskih konj, vožnje s kajaki med ledenimi gorami po ledeniških lagunah, obiska notranjosti vulkana, poletov s padali, vožnje z motornimi sanmi, skratka poskrbljeno je za vse kategorije ljudi – za tiste, ki si želijo le preprost sprehod do slapa, in tiste, ki želijo naval adrenalina. Islandija res ponuja 3-A turizem: adrenalisko, aktivno, avanturistično. Za zahtevnejše ture, trekinge in dejavnosti se seveda priporoča strokovno vodenje, ki se ponuja praktično na vsakem koraku, in, kar še veliko pove o Islandcih in gibanju, je to, da imajo bazen v vsaki vasi na otoku.

Torej, če greste na Islandijo po športne aktivnosti, zagotovo ne boste razočarani, ampak po športu se prileže tudi dobra regeneracija, ki jo Islandci tudi sami veliko koristijo in to je namakanje v toplih geotermalnih bazenih, kjer je v vodi prijetnih 40 stopinj, medtem ko zunanje temperature ne presegajo 10–12 stopinj. Najbolj znano turistično kopališče je Blue lagoon, ki se ponaša s posebno barvo vode; tukaj imaš občutek, kot da plavaš v mleku. Ker je to kopališče blizu letališča, je zelo zanimivo za turiste, preden se vkrcajo na letalo in je zelo zasedeno, zato potrebujete rezervacijo. Ponujajo različne pakete – za doplačilo osnovni ceni dobite še razne storitve od privat tuša do nege telesa. V Reykjaviku pa ne smete izpustiti obiska Sky lagoon, kjer je voda dosti bolj bistra in je kopališče manj oblegano. Po pogovoru s Hulda Laxdal, predavateljico iz partnerske šole FAS iz Höfna, smo dobili vpogled v njihovo dojemanje pojma velnes, ki je dobro počutje, uživanje v naravi in veliko gibanja





Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

Andreja Alič, Tanja Angleitner Sagadin, Tatjana Klakočar, Jerneja Lešnik, Mojca Polak

No comments:

Post a Comment