Ogromno izkušenj in novega znanja, Sani Beach Hotel*****, Grčija

Za destinacijo opravljanja Erasmus+ prakse sem si izbrala Grčijo, saj mi je bila država že od nekdaj izredno všeč, še posebej iz kulturnega in zgodovinskega vidika. 

Odločila sem se preizkusiti v vlogi receptorke v enem izmed hotelov v Sani in Ikos resortih. Natančneje sem delala na otoku Halkidiki, v Sani resortu v njihovem največjem hotelu, ki se imenuje Sani Beach Hotel. Resort in posledično tudi Sani Beach je znan po svoji 5-zvezdični ponudbi in predvsem po gostoljubnosti.  

Na začetku je bilo delo izredno naporno in stresno, saj sem začela delati ravno na vrhuncu sezone. Potrebno je bilo veliko poslušati in opazovati, preden sem dejansko začela opravljati določene naloge recepcije. Začela sem z osnovami, kot so spoznavanje njihovega programa imenovanega Opera, preko katerega smo izvajali vse funkcije in storitve. Potrebovala sem nekaj časa, da sem se navadila na program in nasploh začela samostojno opravljati naloge receptorja. Ob sebi sem vedno imela svoje sodelavce, ki so mi kljub konstantnemu delu vedno priskočili na pomoč. Med samim delom sem doživela veliko padcev in vzponov, saj sem delala z ljudmi, pri katerih nikoli ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo naslednji trenutek. Omenila sem, da sem delala v največjem hotelu v Sani resortu, zato dela nikoli ni zmanjkalo. Zraven dela sem veliko časa preživela in uživala na naši plaži ter se družila s prijatelji. 

Kar mi bo iz te izkušnje ostalo najbolj v spominu je to, da sem spoznala veliko ljudi in z določenimi, tako sem prepričana, bom zagotovo obdržala stike. Menim, da sem od same prakse odnesla res ogromno izkušenj in novega znanja, ki mi bo na moji karierni poti zagotovo prišlo prav. 

Eva Gojkovič, 2. letnik Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor

Nihče ne ve, kaj zmore, dokler ne poskusi! (Falkensteiner Club Funimation Borik, Hrvaška)

Sem Lara Čurman, študentka 2. letnika programa Velnes, Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT). Že od nekdaj obožujem potovanja, spoznavanja novih ljudi in kultur. Prav iz tega razloga sem se odločila, da bom Erasmus+ prakso opravljala v tujini in sicer v Zadru (Hrvaška). Bila je enkratna priložnost, da se naučim nekaj novega ter hkrati bolje spoznam sebe in svoje sposobnosti. 

V Zadar sem odpotovala sama, poznala nisem nikogar, kar mi je bil še toliko večji izziv, ampak če bi morala še enkrat ponoviti, ne bi spremenila ničesar. Bilo me je strah, v glavi sem imela tisoč vprašanj in skrbi, ampak zaposleni so me takoj toplo sprejeli, mi pomagali in me veliko nasmejali. Kar hitro so se moji skrbi umirile in sem se privadila na novo delo in življenje v Zadru. Praktično izobraževanje sem opravljala v hotelu Falkensteiner Club Funimation Borik, natančneje v njihovem Wellnessu. Spoznala sem dve študentki iz naše šole in skupaj smo preživele eno prečudovito poletje. Na praksi smo na samem začetku bile prisotne pri masažah, pedikurah, manikurah, pilingih in še veliko drugih tretmajih, kjer smo opazovale in se učile njihovih tehnik izvajanja le-teh. Kasneje smo začele masirati tudi same, vsak od zaposlenih nam je pokazal svojo tehniko masiranja. Lahko rečem, da sem se od vsakega izmed njih nekaj naučila in to znanje lahko sedaj tudi sama uporabim v prihodnje. Samo delo je bilo zabavno, poučno in delavno. Odnosi med nami tremi in ostalimi zaposlenimi so bili prijateljski, veliko smo se šalili, smejali, pomagali drug drugemu, obenem pa tudi veliko delali. 

Erasmus+ praksa v Zadru je bila vse, kar sem pričakovala in še več. Spustila sem se v neznano, ampak tega ne obžalujem. Hvaležna sem za izkušnjo, ki je bila vsekakor enkrat v življenju. Spoznala sem veliko novih ljudi, s katerimi sem spletla nova prijateljstva in s katerimi bom brez dvoma ostala v stikih. Ta del življenja mi bo za vedno ostal v srcu.

Nihče ne ve, kaj zmore, dokler ne poskusi!

Publilius Sirus

Erasmus+ Zadar (Falkensteiner Club Funimation Borik, Hrvaška)

18. 06. 2021 sem odšla v Zadar opravljati Erasmus+ prakso v tujini. Odločila sem se za Zadar, ker je mesto precej blizu Splita in ga še nisem nikoli obiskala. Na samem začetku me je bilo precej strah, saj nikogar nisem poznala, vendar so me takoj sprejeli in sem kar hitro ugotovila, da se mi ni potrebno kaj preveč obremenjevati. 

Moja pustolovščina se je začela, ko sem spoznala kolegici iz Slovenije in videla, da nisem sama tukaj in da bom imela prijateljice, na katere se lahko zanesem in me bodo razumele. Prve dni na delu smo preživele skupaj. Na prvi pogled je Wellness center izgledal ogromen in se ga nikakor nismo mogle nagledati. Tudi zaposleni, naši sodelavci so nas sprejeli z odprtimi rokami, takoj smo se spoprijateljili in pošalili. To nam je veliko pomenilo, saj smo se veselile iti na delo, ker smo vedele, da delamo skupaj z dobrimi ljudmi. Spoznale smo tudi dve sodelavki iz Tajske, ki sta nas malo podučili tudi o tajski masaži. Skozi prakso sem se naučila veliko o skupnem delu, o tem kako komunicirati z gosti, naučila sem se nekaj osnovnih besed iz drugih jezikov, kot so npr. nemški, italijanski, francoski. Na sami praksi sem se naučila veliko o manikiri, pedikuri in o sami masaži. Vsak od zaposlenih nam je pokazal svojo tehniko masiranja, da lahko tudi mi v bodoče to znanje uporabimo. Po parih tednih spremljanja masaž in vaj smo lahko tudi same masirale goste. Naučila sem se, kako gosta sprejeti, z njim komunicirati in na koncu tudi opraviti sam tretma oziroma masažo. Nekajkrat se je tudi zgodilo, da smo dobile napitnino. Večkrat smo obiskale tudi samo mesto Zadar, ki je prekrasno. V samem mestu je ogromno znamenitosti, stojnic, barov, trgovinic in še veliko več. Mesto je sestavljeno iz starega dela polotoka in ostalega dela Zadra, ki se je zgradil na novo. 

Praksa v Zadru je bila ena prekrasna izkušnja, ki bi jo brez dvoma še večkrat ponovila. Spoznala sem ogromno prekrasnih ljudi, ki jih bom definitivno pogrešala, sploh sedaj, ko sem se navadila. Od začetka do konca ni bilo nobenih nesoglasij niti problemov, vedno smo se dobro razumeli in vse skupaj je minilo prehitro. Za sabo puščam eno prekrasno doživetje in prekrasne ljudi in upam, da jih bom še kdaj srečala.

Ekipa R7 je s pomočjo Erasmus+ Alumni raziskovala gastronomijo Avstrije

V ponedeljek 17.8.2020 se je celotna zasedba restavracije Sedem odpravila na Erasmus+ mobilnost v Avstrijo (šlo je za štiri dnevno strokovno ekskurzijo z namenom spoznavanja gastronomije in posebnosti Avstrije).

Ob 9.00 smo se odpravili proti Dunaju, kjer nas je pričakovala Erasmus+ alumni Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Aleksandra Štruc, ki že dve leti živi in dela na Dunaju. Zaradi njenega poznavanja mesta smo jo prosili za pomoč pri organizaciji Erasmus+ mobilnosti na Dunaju.

Ko smo prispeli na Dunaj, nas je Aleksandra najprej peljala v pet zvezdični Hotel Park Hyatt, ki se nahaja v zlati četrti v središču Dunaja, zraven najbolj prepoznavnih dunajskih znamenitosti (katedrala svetega Štefana, palače Hofburg, nakupovalne ulice Kärntner Straß, itn).

Hotel Park Hyatt se lahko pohvali s 143 sobami in 41 suitami. Elegantne sobe in suite merijo od 35 do 170 m2. V hotelu imajo tudi kar nekaj restavracij in kavarn. Privoščili smo si kosilo v njihovi zgodovinski restavraciji »The Bank Brasserie«, kjer strežejo klasične jedi in sodobne pijače. Po kosilu nam je vodja hotela po dogovoru razkazal hotel. Razložil nam je, da se ta hotel nahaja v 100 let stari stavbi, kjer je bila prej Avstrijska banka. Peljal nas je čez hotel in nam pokazal čudovito restavrirano leseno dvorano, ki je namenjena raznim slavjem, tudi porokam. Pokazal nam je tudi dve sobi za goste, eno manjšo in eno večjo, njihov velnes in 15 m2 velik notranji bazen. Šef kuhinje (chef Istvan Törzsök) pa nas je popeljal na ogled kuhinje in slaščičarne, ter nam razložil njihovo filozofijo in način dela.

Kasneje smo še nekaj časa pohajkovali po centru mesta in si ogledovali razne zanimivosti ter primerjali gostinsko ponudbo raznih dunajskih kavarn s ponudbo v Sloveniji. Ugotovili smo, da kavarne zraven klasične ponudbe nudijo trendovske pijače, kot na primer več vrst naravnih sokov, limonade z različnimi zelišči in raznimi dodatki. Bili smo tudi pozorni na klasično dunajsko kavarniško postrežbo (na kavarniških pladnjih) in opazili smo, da se večina kavarn drži tega načina postrežbe. Nato smo se odpravili proti našemu Hotelu Max Brown, ki je bil nekaj minut oddaljen iz središča mesta. Aleksandra, ki je receptorka v tem hotelu, nam je razkazala hotelsko restavracijo, skupne prostore v hotelu in hotelsko teraso.

Naslednji dan smo se odpravili proti središču mesta Dunaj, kjer smo si že na poti ogledovali razne zgodovinske zgradbe v katerih so sedaj urejeni muzeji, knjižnice, državne ambasade… Sprehodili smo se tudi čez mestne parke. Pot nas je pripeljala do gradu Belvedere, ki je kompleks dveh baročnih palač, ki sta najprej pripadali princu Evgenu Savojskemu, kasneje pa ju je odkupila Marija Terezija. V okolici palač se nahajajo številne okrasne fontane, baročne skulpture in veličastna vrata iz kovanega železa.  V bližnjem parku, kjer prirejajo kino na prostem smo se na hitro osvežili in ob enem preverili še cene pijač na takšnih pomembnih turističnih točkah. Kot zanimivost lahko navedemo, da je pri vhodu v lokal, ki se je nahajal v parku, t.i. recepcija, od koder so nas pospremili do dovolj velike mize za 8 ljudi. Lokal v parku je po naših ocenah imel okrog 150 miz za goste, kar na grobo pomeni okrog 600 sedišč.
Kot gostinci seveda nismo morali oditi iz mesta, ne da bi poskusili znamenit Dunajski zrezek, ki je v originalu zrezek iz telečjega mesa, paniran in 3 krat ocvrt v maščobi. Ustavili smo se v restavraciji ki zrezke na ta način pripravlja že od leta 1905 in sicer v Figlmüllerju.

Še isti dan, ob 19.30 smo imeli rezervacijo za večerjo v sloviti restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama, Steirereck.  Ta restavracija je že vrsto generacij družinsko vodena, trenutno je glavni kuhar Heinz Reitbauer, ki v kuhinji ustvarja skupaj s še tridesetimi sodelavci v kuhinji in petnajstimi v strežbi.  Hrana temelji predvsem na lokalnih sestavinah Štajerske regije.  Odločili smo se za 7 hodni meni z vinsko spremljavo. Ker lahko gost pri vsakem hodu izbira med dvema jedema, so nam ponudili, da nam pripravijo 4 jedilnike s prvimi krožniki in 3 jedilnike z drugimi krožniki, ki so bili na voljo. Tako smo v bistvu poskusili 14 različnih jedi in 14 različnih vin, ki so dopolnjevala krožnike. Hrana in vino sta bila seveda več kot odlična, prav tako tudi postrežba. Dobili smo kar nekaj idej za nove krožnike in kombinacije okusov. Sodobno in elegantno opremljena restavracija, s strokovnim kadrom nas je skratka popolnoma navdušila.

Voziček s 14 različnimi vrstami kruha, pozdrav iz kuhinje, voziček s 64 vrstami sira, postrežba 5 vrst sira (6 hod)

Naslednji dan, takoj po zajtrku smo se odpravili proti 4. največjemu mestu v Avstriji, Salzburgu. Ko smo prispeli, nas je gospod  iz Edelweiss Cooking School že pričakoval na kulinarični delavnici, kjer smo spoznali dve tipični Salzburški oziroma avstrijski sladici. Sami smo si nadeli kuharske predpasnike in po gospodovih navodilih začeli pripravljati jabolčni štrudelj in salzburške žličnike. Ko smo končali z delom smo imeli pojedino z golaževo juho in sladkimi dobrotami, ki smo jih pripravili sami. Gospod nam je povedal, da v tem mestu eno porcijo Salzburških žličnikov prodajo za 14 €, kar nam je dalo misliti, da morda v Mariboru premalo cenimo naše tipične jedi.

Sledil je sprehod skozi center mesta, nato pa pot proti našemu hotelu Amedia art Salzburg. Ob 19. uri smo imeli rezervacijo v restavraciji Ikarus. Ta restavracija se ponaša s prav posebnim konceptom, saj so se odločili, da bodo vsak mesec gostili drugega chefa, ne glede na to iz katerega kontinenta prihaja ali kakšen stil priprave hrane uporablja, vse kar jim je pomembno je raznolikost ponudbe. Restavracija je odprta od leta 2003 in se lahko pohvali z dvema Michelinovima zvezdicama. Trenutni chef je Martin Klein. Za nas so pripravili 8 hodni meni, ki je izpolnil čisto vsa pričakovanja.

Pogrinjek Ikarus, BBQ nacefrana svinjska rebra, postrežba pozdrava iz kuhinje, ekipa Restavracije na ogledu Red Bullovega hangarja.

Četrti  dan naše ekskurzije je bil namenjen predvsem raziskovanju mesta in njegovih znamenitosti.  Po zajtrku smo se odpravili v nekaj minut oddaljeno vasico, kjer leži izvor salzburškega bogastva, rudnik soli. Oblekli smo si dana zaščitna oblačila in se z vlakcem zapeljali v središče rudnika soli. Tam so nam predstavili njegovo zgodovino in nas popeljali po poteh rudarjev. Izvedeli smo,  da se je izkopavanje soli tukaj začelo že v železni dobi in sicer v šestem stoletju pred našim štetjem, ko so tukajšnje bogastvo odkrili Kelti. Vmes se je na rudnik sicer pozabilo, potem pa so ga leta 1191 ponovno odkrili in začeli s ponovnim izkopavanjem. Z izkopavanjem so nadaljevali nadaljnjih 800 let, sol pa je bila tudi glavna dobrina, ki jim je prinesla veliko bogastvo, na kar še danes spominjajo velike baročne zgradbe, postavljene v tistem času. Ta rudnik soli je tudi najstarejši rudnik soli, ki je odprt za obiskovalce, saj omogoča ogled rudnika že dolgih 400 let. Posebna zanimivost je, da smo na poti po rudniku prečkali mejo z Nemčijo, saj del rudnika leži na nemškem ozemlju. Na koncu nas je pot vodila še v trgovinico, kjer prodajajo razne izdelke iz kamene soli. Tukaj smo res lahko videli, kako znajo naši sosedje dobro vnovčiti svoje znamenitosti, ter kako dobro znajo predstaviti zgodbo.

Pot smo nadaljevali proti centru mesta Salzburg in si ogledali kaj vse si je lahko privoščilo mesto, ki je obogatelo s soljo. Zanimivo je, da ima mesto kar 62 cerkva. Mi smo si ogledali le nekatera med njimi, sprehodili smo se tudi do gradu, ki je eden lepše ohranjenih gradov v Avstriji. Povsod po mestu smo lahko zasledili, kako na raznih stojnicah prodajajo svoje tradicionalne stvari, od klobas s kajzerico do prest. Iz obeh strani smo si ogledali tudi Mozartovo rojstno hišo, seveda pa nismo morali niti mimo znanih Mozartovih kroglic, saj smo izvedeli, da so originalne samo tiste s srebrnim ovitkom in modrim napisom in seveda smo morali preveriti, če so te res toliko boljše. In res so bile. Tudi tukaj smo preverili gostilniško ponudbo in ugotovili, da mesto Salzburg lahko ponudi klasičen pub s poudarkom na domačem točenem pivu Stiegl, do preproste kavarne s teraso pri reki Salzach, do raznih bistrojev in različnih tipov restavracij. Cene so primerne zelo obiskanemu turističnemu mestu v Avstriji. Primerljive z Dunajem.

Ekipa Restavracije na poti v rudnik soli, rojstna hiša Wolfganga Amadeusa Mozarta, park

Zadnji dan naše pet dnevne ekskurzije smo se odpravili še na Avstrijsko vinsko cesto, torej zapeljali smo se čisto blizu Avstrijske meje s Slovenijo v restavracijo Jaglhof Sernau. Tam nas je pričakal naslednji Erasmus+ alumni Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Jurij Črnčec, ki je vodja strežbe v tej restavraciji. Chef, prav tako diplomant naše šole Tomaž Ferk, nam je pripravil čudovito kosilo pod »brajdami« z vinsko spremljavo. Opazovali smo lahko neverjeten razgled iz njihove terase, ki se vije na okoliške griče posejane z vinskimi trtami. Spet smo lahko videli, kako znajo naši sosedje izkoristiti takšne naravne danosti in iz njih ustvariti zgodbo, ki se prodaja. Jurij nam je razkazal tudi njihovo vinsko klet in nam pripravil vinsko degustacijo, ki jo je kuhinja obogatila z bogatim naborom sira. Opazili smo, da se Avstrijci osredotočajo na kompleksnejšo pripravo vin. Govorimo o raznih dolgotrajnih maceracijah z grozdnimi kožicami, o nekajmesečnih zorenjih v novih, večjih ali manjših, hrastovih sodih, na drožeh, itn. Vina, ki smo jih poskusili so bila kompleksna, bogata, s široko paleto arom, skratka odlično.

Pogled iz terase Restavracije Jaglhof

Miza pod brajdo, Jurij Črnčec in degustacija vin, Jelenov file (glavna jed)

Tako smo se počasi polni novih idej in navdihov vrnili v »Toti naš« Maribor, kjer nas čaka še kar nekaj dela, da se bomo lahko kosali z našimi sosedi, ki tako spretno prodajajo svoje zgodbe. Ne dvomim, da nam to ne bi uspelo, so pa ravno takšne ekskurzije tisto kar nam daje novih moči, idej in predvsem druge zorne kote, na katere se lahko sedaj osredotočimo. Erasmus+ mobilnost nam je omogočila zelo  poučno strokovno ekskurzijo, ki nam je odprla pogled na marsikatero novo stvar, na katero se bomo lahko sedaj lažje osredotočili.

Komaj čakamo, da bomo novo znanje prenesli na naše jedi in postrežbo v Restavraciji Sedem, zato srčno vabljeni! 😉

 

 

 

Čudovito poletje (Hotel Putnik, Novi Sad, Srbija)

Sem študentka 1. letnika programa Gostinstvo in turizem, Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT). Uživam v potovanju in odkrivanju novih stvari, predvsem spoznavanju ljudi in novih kultur. Rada imam spremembe, ker se tako bolje spoznavam in nadgrajujem svojo osebnost in kompetence. Takoj, ko sem izvedela za Erasmus + program in možnosti mobilnosti, sem vedela, da je to enkratna priložnost, ki jo moram izkoristiti. 

Postopek prijave je bil enostaven in jasen, saj smo imeli večje število delavnic in podporo mednarodne pisarne VSGT Maribor.

Praktično izobraževanje sem opravila v hotelu Putnik v Novem Sadu. Bila sem v državi, ki jo dobro poznam in nimam težav z jezikom. Večjih jezikovnih ali kulturnih barier ni bilo, saj sem bila dobro pripravljena. 

Opravljala sem skoraj vsa hotelska dela in spoznavala različne oddelke in odgovornosti (recepcija, kuhinja, restavracija, gospodinjstvo). Spoznala sem, kako delujejo večji hoteli in kako sodelujejo različni oddelki, da bi pričarali najboljšo izkušnjo gosta. 

V prostem času sem obiskala različne kraje in se srečevala z ljudmi, ki so študirali ali delali v Srbiji. Imela sem priložnost raziskovati gastronomske posebnosti Novega Sada in okolice. Doživela sem eno najlepših poletij mojega življenja! 

Ne glede na COVID-19 sem doživela nepozabno izkušnjo in upam, da bom izbrana na naslednjem Erasmus+ razpisu.

Najlepša hvala gospodu Mitji Petelinu, Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor in Erasmus+ programu za najlepšo izkušnjo do zdaj. ;)


Stojana Mitrović, študentka programa Gostinstvo in turizem, stojana.mitrovic99@gmail.com

Nepozabno delovno poletje! (Falkensteiner Club Funimation Borik, Hrvaška)

Sem Špela Forštnarič, študentka 1. letnika programa Gostinstvo in turizem. Za Erasmus+ izmenjavo sem se odločila dokaj pozno, saj si nisem upala v tujino. Vedno znova so se mi pojavljala vprašanja ''Kako bom komunicirala s tujci?'', ''S kom bom tam?'', ''Nikogar ne poznam". Ampak tekom študijskega leta so se stvari krepko obrnile in sva julija s sošolko odpotovale na Hrvaško v Zadar. 

Praktično izobraževanje sem opravljala v samopostrežni restavraciji v hotelu Falkensteiner Club Funimation Borik. Delo je v večini obsegalo servis v restavraciji, ampak zraven tega se naučiš malo morje dodatnih stvari, ki pridejo prav, ne glede na to v katero smer se bo obrnila pot. Tekom prakse sem se naučila tekoče govoriti hrvaško, saj sem komunicirala samo v njihovem jeziku. Če česa nisem razumela ali sem povedala napačno, so mi sodelavci z veseljem pomagali in razložili. Dobila sem dober vpogled, kako delujejo večja podjetja, kako se znajdejo v kriznih situacijah, kako organizirati zaposlene itd.

Prav tako sem poleg dela imela veliko prostega časa, da sem raziskala mesto Zadar in njegove zanimivosti. Razširila sem svoja obzorja in predvsem krog ljudi. Sodelavci in zaposleni so bili zelo prijazni, dobro smo se razumeli. Veliko jih je opravljalo študentsko delo, tako da mi družba ni manjkala. 

Ne glede na stanje virusa COVID-19 sem doživela nepozabno izkušnjo, ki jo je težko pozabiti. Z večino sem obdržala stike, tako da sem sigurna, da se bova prihodnje leto vrnili, mogoče na delo, mogoče pa na dopust.

Iskrena hvala gospodu Mitji Petelinu, Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor ter Erasmus+ programu, da so mi omogočili nekaj, kar te v življenju potisne naprej.

Upaj si, saj dokler ne boš poskusil in doživel, ne boš vedel, da zmoreš!

Špela Forštnarič, študentka programa Gostinstvo in turizem, spela.forstnaric@gmail.com

ERASMUS+ PRAKSA: DA ali NE?

Ko sem od Erasmus+ koordinatorja Mitje Petelina izvedela, da imam priložnost prakso opravljati preko programa Erasmus +, sem vedela, da gre za življenjsko priložnost. Praktično izobraževanje sem si želela opraviti izven države, se naučiti novega jezika, najti nove prijatelje in predvsem postati bolj samostojna ...

Udeležila sem se vseh Erasmus+ delavnic, kjer so nam obrazložili celoten postopek prijavljanja, kaj vse vsebuje pogodba in katere države oziroma organizacije so nam na voljo (to je bila tudi moja najtežja odločitev). Res je, da smo na teh delavnicah pridobili veliko informacij in sem se tudi ustrašila, da ne bom zmožna vsega opraviti pravilno ali da bom kakšne pomembne informacije preslišala. Zato se moram zahvaliti tudi našemu Erasmus+ koordinatorju Mitji Petelinu. Z veseljem nam je pomagal pri naših problemih in odgovoril na vsa naša vprašanja, četudi se je ponavljal.

Izdelala sem motivacijsko pismo in svoj življenjepis in uspešno opravila intervju z Erasmus+ komisijo. Tudi kontaktirala sem izbrano organizacijo v Španiji. Ampak, kot vsi vemo, se je zgodila ena največjih epidemij v zadnjih 100 letih. Nad idejo opravljanja prakse v tujini sem čisto obupala in tudi nisem videla več nobene možnosti. Situacija s COVID-19 se je kasneje tudi umirila in imela sem izbiro delati v Sloveniji ali v tujini, ampak s tem tudi več tvegati. Priporočali so mi naše sosednje države, v primeru da bi se morali nemudoma vrniti. Odločila sem se za Zadar, Hrvaška, organizacija Falkensteiner Club Funimation Borik.

S sošolko sva odpotovali v začetku julija 2020. Živeli sva v trizvezdičnem hotelu, na obrokih pa sva imeli na voljo vse iz samopostrežnega bifeja. V hotelski restavraciji sva delali med sezono, kar pomeni, da je bilo v hotelu kar 800 ljudi. Delala sem 6 dni na teden, 7 ur na dan, ampak tega urnika sem se hitro navadila. Večinoma sem stregla na bifeju, skrbela za čistočo vseh miz in restavracijskega prostora. Delo ni bilo preveč naporno, saj sem imela podporo mentorja in drugih zaposlenih. Z vsemi sem se razumela in z njimi preživljala tudi svoj prosti čas. Sporazumevali smo se v hrvaščini, zato sem ta jezik v dveh mesecih tudi bistveno izboljšala. Z gosti sem se večinoma sporazumevala v hrvaščini in angleščini, včasih pa tudi v nemščini.

Med prostim časom sem imela na voljo veliko dejavnosti. Večino časa sem preživela na plaži. Blizu hotela je bil tudi Lunapark. Hodila sem v center mesta ter v različne restavracije in kavarne. Spoznala sem znamenitosti mesta Zadar. Lahko bi rekla, da je ta izkušnja ena najlepših v mojem življenju. 

Spustila sem se v neznano (še posebej zaradi nepredvidljive COVID-19 situacije), saj nisem vedela, kaj se bo zgodilo in kaj naj pričakujem. Tvegala sem, ampak ne obžalujem. Ta del življenja bom za vedno držala v srcu. Spoznala sem neverjetne ljudi in upam, da bomo še dolgo obdržali stike. Vse, kar sem upala, se je tudi uresničilo. Erasmus+ mobilnost priporočam vsem svojim vrstnikom. Izkoristite to priložnost!

Anja Šmon, smon.anja@gmail.com

Super izkušnja! Falkensteiner Hotel & Spa Iadera, Hrvaška

Moje delo je potekalo zelo raznoliko. Na začetku sem delala zjutraj pri zajtrku, kjer smo gostom postregli kavo ter sveže stisnjen pomarančni sok. Po zajtrku sem se odpravila na mini bar, kjer sem preverjala ali gosti rabijo kaj novega. Že kmalu so me dali delati deljeno, kjer sem v jutranjih urah delala pri zajtrku, v večernih pa sem bila »host« na recepciji ter popisovala goste, kateri so hodili na večerjo, ter jih vodila do njihove rezervirane mize. 

Zaposleni so me sprejeli zelo lepo in vedno so mi priskočili na pomoč, ko sem imela kakšno vprašanje. Na začetku izmenjave nisem poznala veliko ljudi, ampak, smo se z časom privadili en drugega, in se začeli vsak dan družiti, vse dokler ni bilo konec delovne sezone in smo morali vsak iti nazaj k svoji družini. Vem, da bomo ostali v zelo lepih stikih, ki jih ne bomo nikoli pozabili.

Erasmus+ izmenjava je zame predstavljala super izkušnjo, nadgradila sem svoje znanje na različnih področjih in spoznala nove izjemne ljudi. Zahvaljujem se gospodu Mitji Petelinu, Erasmus+ programu ter Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor za omogočanje opravljanja prakse na Hrvaškem.

Neža Pečnik, študentka programa Gostinstvo in turizem (neza.pecnik@gmail.com)

Falkensteiner Hotel & Spa Iadera, Hrvaška

Sem Lara Kitak, študentka programa Gostinstvo in turizem. Erasmus+ izmenjava je izkušnja, katero nikoli ne pozabiš. Za mojo prvo izmenjavo sem se odločila, ker sem želela pridobiti nove izkušnje, poznanstva ter novo znanje na področju gostinstva in turizma. Odločila sem se, da poletje preživim v petzvezdničnem hotelu v okolici hrvaškega mesta Zadra. 

Ko sem prvi dan prišla na destinacijo sem bila očarana nad hotelom in okolico. Takoj sem vedela, da bom tukaj pridobila znanje, za delo v prihodnosti. Moje delo je prvi mesec potekalo od osme ure zjutraj pa do treh popoldan. V dopoldanskih urah sem pomagala ter stregla pri zajtrku (samopostrežni bife) z ogromno izbiro raznolike hrane. Ko so se gostje usedli, smo jim ponudile sveži sok od pomaranč, ki je bil narejen vsak dan pred zajtrkom, ter kavo. Po zajtrku, pa smo pripravili mize za večerjo. 

V popoldanskem času sem delala v mini baru. Po vseh sobah sem preverjala ali so gostje kaj vzeli iz mini bara ter jih založila z novo pijačo. 

Imela sem tudi možnost opravljanja postrežbe v sobo (room service), kjer sem gostom v sobe odpeljala naročeno hrano. Drugi mesec, pa je moje delo potekalo deljeno. V dopoldanskih urah sem delala na zajtrku, v večernih urah pa sem bila »host« na recepciji za večerjo pred restavracijo. Vsakega gosta sem morala pospremiti, do njegove mize, saj so bile vse mize rezervirane. Tu sem doživela marsikaj od nezadovoljstva gostov z mizami do nesporazumov z gosti in tudi lepih pohval gostov. Ampak sem se skozi celi proces učila o sebi in o ravnanju z gosti in to se je tudi poznalo ob koncu opravljanja izmenjave. Imela sem priložnost videti, kako poteka delo v petzvezdničnem hotelu, od strežbe do recepcije in mini bara. Spoznaš, kako je res treba trdno delati, da omogočiš gostom najboljše in nepozabljivo doživetje. Že od prvega dne, sem spoznala nove prijatelje, ki so me lepo sprejeli in s katerimi smo nato vsak dan skupaj delali in se družili ob pijači na plaži. V prostem času sem imela možnost ogleda mesta Zadar ter uživanje na plaži ob sončnih zahodih. Spoznala sem veliko o delu v hotelu in tudi o sebi. Postala sem bolj samostojna ter samozavestna. Najbolj mi je bilo všeč, da so bili vsi gostje zelo prijazni in da sem imela priložnost zboljšati komunikacijske sposobnosti ter nadgraditi svojo angleščino in hrvaščino. 

Moja izkušnja v hotelu, je nekaj kar nebom pozabila, saj je bila to moja prva izmenjava in me veseli, da mi je VSGT Maribor to omogočila. Domov sem prišla z novimi poznanstvi, izkušnjami in znanjem in verjamem, da se bom naslednje leto znova odločila za izmenjavo, saj menim , da bi moral vsak posikusiti  nekaj novega ter izkoristi to enkratno možnost in se odpraviti na Erasmus + izmenjavo. 

Lara Kitak, študentka programa Gostinstvo in turizem (lara.kitak123@gmail.com)