ERASMUS+ PRAKSA: DA ali NE?

Ko sem od Erasmus+ koordinatorja Mitje Petelina izvedela, da imam priložnost prakso opravljati preko programa Erasmus +, sem vedela, da gre za življenjsko priložnost. Praktično izobraževanje sem si želela opraviti izven države, se naučiti novega jezika, najti nove prijatelje in predvsem postati bolj samostojna ...

Udeležila sem se vseh Erasmus+ delavnic, kjer so nam obrazložili celoten postopek prijavljanja, kaj vse vsebuje pogodba in katere države oziroma organizacije so nam na voljo (to je bila tudi moja najtežja odločitev). Res je, da smo na teh delavnicah pridobili veliko informacij in sem se tudi ustrašila, da ne bom zmožna vsega opraviti pravilno ali da bom kakšne pomembne informacije preslišala. Zato se moram zahvaliti tudi našemu Erasmus+ koordinatorju Mitji Petelinu. Z veseljem nam je pomagal pri naših problemih in odgovoril na vsa naša vprašanja, četudi se je ponavljal.

Izdelala sem motivacijsko pismo in svoj življenjepis in uspešno opravila intervju z Erasmus+ komisijo. Tudi kontaktirala sem izbrano organizacijo v Španiji. Ampak, kot vsi vemo, se je zgodila ena največjih epidemij v zadnjih 100 letih. Nad idejo opravljanja prakse v tujini sem čisto obupala in tudi nisem videla več nobene možnosti. Situacija s COVID-19 se je kasneje tudi umirila in imela sem izbiro delati v Sloveniji ali v tujini, ampak s tem tudi več tvegati. Priporočali so mi naše sosednje države, v primeru da bi se morali nemudoma vrniti. Odločila sem se za Zadar, Hrvaška, organizacija Falkensteiner Club Funimation Borik.

S sošolko sva odpotovali v začetku julija 2020. Živeli sva v trizvezdičnem hotelu, na obrokih pa sva imeli na voljo vse iz samopostrežnega bifeja. V hotelski restavraciji sva delali med sezono, kar pomeni, da je bilo v hotelu kar 800 ljudi. Delala sem 6 dni na teden, 7 ur na dan, ampak tega urnika sem se hitro navadila. Večinoma sem stregla na bifeju, skrbela za čistočo vseh miz in restavracijskega prostora. Delo ni bilo preveč naporno, saj sem imela podporo mentorja in drugih zaposlenih. Z vsemi sem se razumela in z njimi preživljala tudi svoj prosti čas. Sporazumevali smo se v hrvaščini, zato sem ta jezik v dveh mesecih tudi bistveno izboljšala. Z gosti sem se večinoma sporazumevala v hrvaščini in angleščini, včasih pa tudi v nemščini.

Med prostim časom sem imela na voljo veliko dejavnosti. Večino časa sem preživela na plaži. Blizu hotela je bil tudi Lunapark. Hodila sem v center mesta ter v različne restavracije in kavarne. Spoznala sem znamenitosti mesta Zadar. Lahko bi rekla, da je ta izkušnja ena najlepših v mojem življenju. 

Spustila sem se v neznano (še posebej zaradi nepredvidljive COVID-19 situacije), saj nisem vedela, kaj se bo zgodilo in kaj naj pričakujem. Tvegala sem, ampak ne obžalujem. Ta del življenja bom za vedno držala v srcu. Spoznala sem neverjetne ljudi in upam, da bomo še dolgo obdržali stike. Vse, kar sem upala, se je tudi uresničilo. Erasmus+ mobilnost priporočam vsem svojim vrstnikom. Izkoristite to priložnost!

Anja Šmon, smon.anja@gmail.com