Tudi v Švici se švica ;), HOTEL KEMPINSKI DES BAJNS *****

Sem Miha Ekart, študent VSGT Maribor in kot mnogi drugi študenti naše šole sem se tudi sam odpravil na praktično izobraževanje v tujino. Moje praktično izobraževanje je potekalo v Švici, natančneje v St. Moritz-u. V veliko pomoč pri pridobivanju praktičnega izobraževanja mi je vsekakor bila tudi šola VSGT Maribor. Destinacija je sicer znana kot rojstno mesto zimskega turizma in je kar dvakrat gostila zimske olimpijske igre, St. Moritz pa je izjemno privlačno mesto tudi med poletjem, ko je potekala moja praksa.

Med poletjem ima majhno vidno turistično usmerjeno mesto s številnimi razkošnimi hoteli, zanimivo ponudbo za turiste iz vsega sveta. Na mojem delovnem mestu v vsekakor enem izmed najboljših hotelov na destinaciji, Grand Hotel Des Beins Kempinski, smo za turiste med drugim poskrbeli tako, da so le ti imeli dostop do javnega transporta brezplačno preko hotela. Na videz ne tako pomemben podatek pa je za turiste odprl vrata v celovito odkrivanje destinacije. Ker St. Moritz z svojimi visokimi vrhovi in čudovito gorsko naravo privablja predvsem športnike in sprehajalce je za ta segment gostov izjemno pomembna mobilnost na destinaciji. Hoteli v St. Moritz-u se uvrščajo med najboljše v Švici, kar dokazujejo tudi tako majhne podrobnosti, kot so priprava vozovnic za gosta, da se ta nebi obremenjeval z iskanjem prodajaln v centru mesta. 

Moje delovno mesto v hotelu je večinoma prestavljal F&B (strežba), na lastno željo so me za nekaj časa tudi vključili v delo na recepciji. F&B pa je preširok pojem, da bi razumeli moje delo, saj med poletjem v hotelu obstajajo tri različne restavracije in bar. Restavracija v kateri sem delal sam v samem bistvu ni restavracija, temveč več-namenska dvorana za posebne dogodke. V njej, njeni enako veliki pomožni dvorani in dveh pomožnih sobah, smo to poletje gostili več kot 240 premožnih židovskih gostov iz celega sveta, ki imajo pri svojem jedilniku posebne zahteve, hrana namreč more biti kosher (posebna oblika prehranjevanja, ki jo opisuje židovska verska knjiga). Da je hrana kosher, se v restavraciji nikoli ne smeta istočasno nahajati pribor s katerim jedo mlečne izdelke in pribor za mesne izdelke (prav tako se te vrste živil med seboj nikakor ne mešajo) iz tega razloga smo imeli velike logistične težave, saj smo konstantno morali paziti, da se nepravilnosti ne dogajajo, pa naj gre samo za desertno žlico. Prav tako se nihče od natakarjev ni smel dotikati vina, saj je tako vino postalo ne-kosher. Pravila na sveti dan v tednu – sobota, so bila še strožja. Gostje niso smeli uporabljati nobenih naprav, ki porabljajo ali ustvarjajo energijo, iz tega razloga tudi v kuhinji in v strežbi nismo smeli uporabljati nobenih naprav, ki delujejo na elektriko. Gostje pa so natakarje prosili, da smo jim odirali steklenice za vode ipd. Obstajal je še cel kup drugih strogih pravil, ki so iz evropske kulture morda bizarne na prvi vidik. Pomemben podatek je, da so ti gostje zaradi vseh prilagoditev osebja na njihove prošnje (zgradili smo celo sinagogo) in pravila, ki jim jih pripisuje njihova sveta knjiga, povprečno na noč za osebo plačevali več kot dvojno ceno povprečnega gosta.

Vsi strahovi pred tako specializirano strežbo pa so zbledeli ob kontaktu s strankami, ki so od prve do zadnje bile prav prijetne in skrbne osebe. Velikokrat se mi je namreč pripetilo, da so me gosti ob vsakem srečanju povprašale kako sem, kaj sem počel danes, kako sem se imel.

Zelo sem bil zadovoljen z izkušnjo, ki sem je bil deležen. Gre za enkratno in nepozabno doživetje, ki ga priporočam vsem študentom! Omeniti gre, da Švica ni del Erasmus+ programa in mi VSGT Maribor ni mogla nuditi dodatne finančne pomoči. Kljub temu sem mesečno prejemal 2200 CHF kar je za praktično izobraževanje zelo dobra nagrada.

Miha Ekart, 1. letnik, študijski program Gostinstvo in turizem.