Moja Erasmus+ pot se je začela 13. 6. 2019, ko sem polna pričakovanj, strahov in navdušenja sedla na letalo v Zagrebu. Preden sem se dokončno zavedala v kaj se podajam, sem že pristala v drugem največjem grškem mestu Thessaloniki. Na letališču sem spoznala Francozinjo, ki je prav tako prišla opravljat praktično izobraževanje v Sani Resort in skupaj sva se napotili v majhno vasico Nea Potidea, najin dom za naslednje 3 mesece. Že prvi dan sem spoznala veliko ljudi, s katerimi smo sčasoma postali dobri prijatelji. Vsi s podobnimi zgodbami smo pustili svoje družine, prijatelje, domove z namenom, da bi pridobili nove izkušnje, se izpopolnili v delu, ki nas veseli, razširili krog poznanstev, izpopolnili jezik in preživeli nepozabno poletje. Vsako jutro sem sedla na avtobus, ki me je po 20 minutah pripeljal v čudovit Sani Resort, katerega del je več restavracij, igrišč, trgovin, marina, pošta, zdravstveni dom, avanturistični park, mnogo plaž in barov ter hotelskih kompleksov: Sani Marina, Sani Dunes, Porto Sani, Sani Beach, Sani Asterias, Sani Club. Moje delovno mesto je bilo v Porto Sani kompleksu v The Spa Suite kot spa terapevtka. Sprva je bilo predvideno zame delovno mesto receptorke v velneškem centru, vendar so kasneje zaradi pomanjkanja terapevtk spremenili moj položaj. Sedaj, ko gledam nazaj, menim, da sem imela več priložnosti spoznati raznoliko delo in se naučiti precej več, kot bi se lahko sicer. V našem velneškem centru smo ponujali pester nabor različnih tretmajev, posledično pa so potrebovali tudi dve vrsti terapevtk: maserke in kozmetičarke. Preizkusili so me za oba položaja, vendar sem se kot maserka bolje izkazala, tako da sem se izpolnjevala predvsem na področju terapij, kjer so bile prisotne masaže.
Sprva sem imela treninge masaž vsak dan, po približno 3. tednih, pa sem že sprejela svojo prvo stranko. Svoj napredek sem lahko opazovala iz tedna v teden, na kar sem zares zelo ponosna. K napredku so pripomogle tudi sodelavke, ki so me skozi celotno praktično izobraževanje spodbujale, mi pomagale, me ogromno naučile, skupaj pa smo se tudi veliko presmejale in si tako lepšale zelo naporne dneve na vrhuncu sezone. Slednji se je izrazito kazal pri našem delu, saj smo dnevno imele tudi vsaka po 6 ali 7 terapij. Delo je bilo veliko krat naporno, potrebno je bilo veliko odrekanja, zgodnjega vstajanja, zajemalo pa je tudi veliko več kot le izvedbo tretmajev. Same smo namreč morale skrbeti za brisače, v veliki meri za čistočo velneškega centra, pomagale smo tudi v fitnesu, pospravljale kabine, pripravljale olja, maske in kreme, promovirale naše izdelke in storitve ob hotelskem bazenu in prodajale našo kozmetiko Anne Semonini. Delo je bilo zanimivo predvsem zaradi fantastične ekipe, s katero sem preživela poletje. Z vsako nastalo težavo smo se spopadle skupaj, se bodrile ob najtežjih trenutkih in se družile tudi izven delovnega mesta. Za druženje v naši vasi ni bilo veliko možnosti, na izbiro smo imeli nekaj lokalov in restavracij ter seveda plažo, na kateri smo preživeli največ časa. V Nea Potidei je tudi nekaj manjših trgovin, kjer smo si kupovali hrano, cerkev in lekarna, za kaj več pa je bilo potrebno obiskati sosednjo vas. V neposredni bližini se nahaja Nea Moudania, nekoliko večja vas, kjer so številne odlične restavracije, Nea Fokaia, ki je precej manjša od Potidee in ni veliko za početi ter Kallithea, najbolj znana vas zaradi številnih klubov.
Halkidiki, predel Grčije, kjer sem živela je precej lep, veliko stvari lahko doživiš in vidiš, vendar so štirje prosti dnevi na mesec enostavno premalo, da bi lahko izkoristil vse, kar ti je ponujeno. Zavedam se, da sem v prvi vrsti prišla investirati v svoje znanje in prihodnost, slaba plat tega pa je, da je včasih utrujenost premagala željo po raziskovanju in odkrivanju novih krajev. Vsekakor menim, da sem izkoristila maksimalno, kar sem v tistih trenutkih lahko in sem res uživala letošnje poletje. Vesela sem, da sem imela priložnost videti toliko novega, se naučiti ogromno in spoznati grško kulturo, ki me je povsem prevzela. Grčija bo za vedno ostala v mojem spominu in z veseljem se bom še vračala. Morda celo spet naslednje poletje, saj so mi ponudili delo, ki sem ga opravljala že letos. Toliko priložnosti se mi je s to izkušnjo odprlo in dobila sem nekakšno dodatno vrednost, zaradi katere bo morda moje delo še toliko bolj cenjeno. Izkušnja je vsekakor nepozabna, vredna vsega napora, odrekanj, tveganj, strahov in z veseljem bi vse ponovila. Preden sem zapustila Slovenijo sem vsak dan skrbno spremljala koledar in odštevala dneve do ponovne vrnitve domov. Proti koncu praktičnega izobraževanja pa sem si želela, da se poletje ne bi nikoli končalo. Izkušnjo praktičnega izobraževanja priporočam, saj po slednji vidiš svet nekoliko drugače, naučiš se ceniti majhne stvari in od celotnega doživetja odneseš ogromno, tako osebno, kot tudi na profesionalnem področju.
Valentina Belca, 2. letnik, študijski program Velnes
No comments:
Post a Comment