Ko so v Ikosu pripravili vso dokukmentacijo, smo imeli v oddelku HR tudi intervju z zato odgovorno osebo, ki nam je vsem šestim dodelila delovno mesto. Meni so dodelili delo v bifejski restavraciji imenovano »Sea Fleavors«. Restavracija je, kot celoten resort lepo in moderno urejena. Celoten sistem je zelo dobro organiziran, tako lahko vsak delovni proces poteka ne moteno. Na delo sem začel prihajati ob 14:30 in odhajati ob 23.00. Tam sem delal večinoma na večerjah, ki so se začele ob 18:30. Pred tem smo imeli čas, da smo pripravili restavracijo. V glavnem smo se razdelili v 5 različnih vlog: glavni natakar, pomočnik natakarja, tisti, ki deluje v ozadju in polira posodo in pribor, hostese, ki so goste pospremile do mize in »drink runner«, ki je vedno stregel pijačo, ki jo je naročil glavni natakar. Jaz sem bil v vlogi pomočnika in iz miz pobiral prazne krožnike in kozarce. Po približno 2 tednih sem začel že malce pogumno sprejemati kakšno naročilo. Po tem času me je vodja strežbe Leonidas napotil na plažo, naj poiščem nekoga po imenu Klaus. To pa z razlogom, da bom z njimi na delux plaži za njihove delux goste stregel a la carte večerje. Tam mi je bilo zelo všeč, saj je bila atmosfera z gosti in z osebjem zelo sproščena. Imeli smo največ 6 miz z največ 25 gosti. V bistvu je bil najtežji del celotne večerje pripravljanje le - te. Ampak tudi ta del smo si naredili zabaven. Po petih dnevih me je nadzornik »Fleavorsa« poslal, da poiščem osebo z imenom Dimitris Michalas. Po prihodu na bazenski bar oddelka »Sea«, sem izvedel, da je to nadzornik le - tega in da bo od sedaj to tudi moj nadzornik. Dejal mi je, da bom se ta teden uril za raznašalca hrane, saj je imel kolega Matic željo, da bi delal v restavraciji. Torej sem bil jaz njegova zamenjava. Prvi teden je bil v bazenskem baru zelo »rajski«, saj sem začel ob 14:30 in odšel iz sonca na malico ob 17:30, ker sem tisti teden še vedno delal in pripravljal za večerjo na plaži ob 18:00.
Ob začetku tedna mi je Matic pokazal in povedal vse, kar sem v osnovi moral vedeti za pravilen potek dela. Dal mi je torej zelo dobro iztočnico. Po enem tednu sem na Viberju dobil prošnjo, da postanem del ekipe »Sea Pool Bar«. Bil sem zelo vesel, saj sem ta prestopni teden spoznal super ekipo in bil sem ponosen, da z njimi delam. Lina mi je rekla, da bo razumela, če se bom pritoževal, ko bomo sedeli na naši skupni terasi in se pogovarjali o svojem dnevu, saj je delo, ki ga bom opravljal zelo težko. Nisem se. Dalo mi je motivacijo, saj sem vedel, po preizkusu, da bom prav to z veseljem in ponosom opravljal - stregel ljudi na odprtem, na vročem mediteranskem soncu. Na začetku mi je bilo res težko ohraniti ravnotežje šestih porcelanastih krožnikov, ki sem jih moral na roki so pomočjo rame nositi na velikem lesenem pladnju imenovanem paramana. Nato sem z vsakim dnem postajal močnejši tako fizično, mentalno in kar program Erasmus+ omogoča... osebno. Razmišljati sem začel, da delo dejansko ne postaja lažje ampak, da sam postajam na teh treh področjih močnejši. Na delovnem mestu sem doživel padce, ampak so bili vzponi, ki sem jih doživel toliko večji. Naš nadzornik mi je celo dejal, da sem prišel, kot deček, ki bo odšel moški. Nato sem začel zraven tega opravljati tudi druge naloge in pomagati celotni ekipi za lažje delovanje. Resnično srečen sem, da sem lahko bil del ekipe, ki je skozi sezono pokazala sinergetično delovanje. »Sea pool bar« nismo ekipa ampak delujemo kot družina.
Zelo sem hvaležen, da sem del te izkušnje in še bolj počaščen, da me je komisija Erasmus+ zato sprejela. Vse zahvale gredo naši odlični VSGT Maribor, ki nam je za začetek te izkušnje ponudila odlično podlago. Hvaležen sem tudi gospodu Mitju Petelinu in profesoricama Brigiti Pavlič in Katji Zadravec, ki so me videli kot ustreznega kandidata za izmenjavo Erasmus+.
Luka Suhadolnik, 2. letnik, študijski program Gostinstvo in turizem
No comments:
Post a Comment