Prvič sem izvedela za Erasmus+ program že v
srednji šoli, ko sem sodelovala v izmenjavi preko sorodnega progama Comenius.
Da bom enkrat odpotovala v tujino in izkoristila to možnost, katero nam ponuja
Evropska Unija, sem se odločila že takrat. Dejstvo, da nam VSGT ne samo omogoča
to možnost, ampak nudi tudi povezavo s podjetji in pomoč pri splošni organizaciji,
je le še vzpodbudilo mojo željo in pričakovanja. Količina dela, ki je vložena s
strani VSGT za uspešno izvedeno praktično izobraževanje je ogromna in sama sem
zelo hvaležna, da sem lahko bila del tega programa.
Vse se je pričelo, ko sem se v začetku junija
podala na pot proti letališču na Dunaju. Zdaj, ko gledam nazaj, mislim, da se
nisem niti prav zavedala, kaj se dogaja vse dokler nisem izstopila z letališča
na Krfu in me je presunila poletna vročina, ki v tistem času še ni dosegla
Slovenije. Prva stvar, ki sem jo naredila po prihodu v nastanitev, ni bilo
razpakirati prtljago, ampak kratek sprehod do plaže in prvi skok v morje, kar
je kasneje postala prijetna stalnica v mojem prostem času.
Po dnevu sproščanja je bil čas za pričetek z
delom v Ikos Dassia, ki je eden izmed mnogih hotelov prestižne verige Sani in
Ikos Resorts. Postala sem del ekipe v restavraciji Sky Flavors. Ker je
restavracija zastavljena kot samopostrežni bife delo zame, ki sem tja prišla
brez predhodnih izkušenj z delom v strežbi, ni bilo prezahtevno. Prvi izziv je
bila seveda jezikovna prepreka, saj nekaj ljudi ni govorilo angleškega jezika,
ampak če hočeš in s skupnim trudom se je možno vse dogovoriti, četudi s
kretnjami. S pomočjo sodelavcev sem se tako hitro naučila in privadila sistema
dela. Moje naloge so obsegale sprejemanje naročil za pijačo ter pospravljanje
in pripravljanje miz. Ker je Sky Flavors odprt le za zajtrk in večerjo sem
pomagala tudi po drugih restavracijah v hotelu. To je naredilo delo bolj
raznoliko in zanimivo. Urnik je bil zame na začetku kar zahteven, saj se je iz
tedna v teden spreminjal - od deljene izmene (zjutraj in zvečer) do dopoldanske
in popoldanske, ampak sčasoma se tudi na to privadiš.
Drugo polovico praktičnega izobraževanja je
zaznamovalo kar nekaj sprememb, vendar so bile vse pozitivno naravnane. Prva je
bila sprememba delovnega okolja. V začetku avgusta sem namreč pričela z delom v
Gelaterie. S tem se je tudi moj urnik fiksiral, delala sem od 9.30-18.00, zame
idealna izmena. Še ena večja sprememba je bila menjava
nastanitve. Preselila sem se namreč bližje hotelu, tako mi ni bilo več potrebno
uporabljati avtobusnega prevoza, ki je zavzel kar veliko časa v mojem dnevu. Tako
sem pridobila več prostega časa za sproščanje in raziskovanje otoka.
Čeprav se Krf na prvi pogled zdi kot majhen
otok, se na njem skriva ogromno navdušujočih kotičkov. Čudovite plaže, ki so
turistično svetovno znane, so vsekakor vredne obiska. Ampak kljub vsemu, se ne
morejo kosati s tistimi, ki ne dobijo toliko pozornosti. S tistimi, ki jih
odkriješ namerno po pomoti, ko se usedeš na avtobus brez določenega cilja, le z
željo po odkritju novega kraja za ustvarjanje spominov.
V treh mesecih življenja v Grčiji sem večkrat
obiskala tudi mesto Krf, ki je zakladnica zgodovine, prepletena z novo energijo,
ki jo vnaša vrvež ljudi na ulicah, sestavljen iz sproščenih domačinov in
vedoželjnih turistov. Sprehodi po ozkih ulicah, obdanih s čudovito arhitekturo,
prepleteno z mediteranskim cvetjem, ponujajo edinstvene priložnosti za odlične
fotografije.
Erasmus+ izkušnja me je definitivno
zaznamovala in veliko naučila. Pridobila sem nenadomestljive izkušnje in pogum,
ki je pomemben za nadaljevanje uspešne poklicne poti, bodisi v Sloveniji ali v
tujini. Spoznala sem neverjetne ljudi, ki so poskrbeli, da noben dan ni bil
dolgočasen. Vsak od njih je prispeval k mojemu spoznavanju grške kulture in
jezika, ampak ni ostalo le pri tem. Po zaslugi cimre sem se naučila tudi nekaj
izrazov v madžarščini in začela z načrtovanjem skupnega izleta s pričetkom v
Budimpešti in koncem v Ljubljani.
To potovanje zaključujem s polno glavo vtisov
in spominov, ki jih ne bom zlahka pozabila. Z delčkom misli pa že razmišljam o
novem podvigu z Erasmus+ programom.
Dolores Ivančič, 1. letnik, študijski program Gostinstvo in turizem.
No comments:
Post a Comment