"Če mislite, da temu niste kos, verjemite mi, ste, in to še bolj, kot si mislite!"

Med poletjem v študijskem letu 2021/22 sem se s kolegico odpravila na Erasmus+ praktično izobraževanje v tujino. Tega sem si želela že od prejšnjega leta, saj sem si zelo želela na Islandijo, vendar se mi ta želja žal ni uresničila zaradi Covid-19 in pomanjkanja odziva podjetij. Ker tudi letos to ni šlo skozi, sem se odločila, da vseeno tega leta ne bom preživela doma in tako sem se odločila za destinacijo Zadar na Hrvaškem, predvsem zato, da bi poletje preživela na morju. 

Ko sem prišla, ni bilo novo okolje in novi ljudje zmeda samo zame, temveč skoraj za vse moje sodelavce in sodelavke, saj sem prišla na destinacijo ravno ta dan, ko se je na novo odprl prenovljen Falkensteiner Family Hotel Diadora. Čez čas se je seveda vse to uredilo in smo vsi padli v nov ritem dela. Ker sem na smeri turizem, sem si želela delati v turizmu in sicer na recepciji v hotelu. To področje mi je bilo takrat še neznano in želela sem ga izkusiti. Na začetku so me dali na Wellness&Spa recepcijo, kjer sem precej hitro osvojila vse postopke ter delo in tako že želeli, da bi delala na glavni recepciji. Ker sem bila z delom zadovoljna in ker imam tudi sama najraje Wellness&Spa predel, ko pridem v hotel, sem se odločila, da bom ostala kar tam. Že po nekaj dneh dela so mi zaupali dovolj, da sem bila lahko sama na delovnem mestu, brez pomoči. Nisem si mislila, da se bom tako ujela v tem delu, saj sem mislila, da so gostje zahtevni, pa vendarle niso tako. Če mislite, da temu niste kos, verjemite mi, ste, in to še bolj, kot si mislite. Če imaš motivacijo in željo, ti lahko uspe vse (tudi obvladanje najbolj zahtevnega gosta).

V teh dveh mesecih, ki sem jih tam preživela, pa se nisem naučila samo veščin, potrebnih za delovno mesto, kot je npr. komunikacija z gosti, komunikacija z nadrejenimi itd., ampak sem tudi preizkušala sama sebe in svoje sposobnosti, kako delovati v novem in neznanem okolju in s svojo osebnostjo ter delovanje v nekem sistemu, ki ga nisem bila navajena z novimi sodelavci, ki govorijo v tujem jeziku. Povem lahko, da je bila to za mene ena izmed neprecenljivih življenjskih izkušenj, katere ne bom nikoli pozabila in iz katere sem se zelo veliko naučila, predvsem tudi njihovega jezika. To znanje bom prenašala še naprej v upanju, da se tudi drugi kaj naučijo in se podajo na podobno izkušnjo preko Erasmus+ programa. To ni bilo prvič, da sem se podala na tako doživetje in upam, da tudi ne zadnjič, saj sem vedno domov prišla mnogo bolj izučena in z veliko več izkušnjami.

Patricija Škofič